Zgovorni Odmevi iz Podgore
Odmevi iz Podgore pripovedujejo o veselih in žalostnih dogodkih. Andrej Miklavčič pa ob pogledu v zgodovino išče tudi odgovore na težave, ki pestijo prebivalce sedmih vasi danes.
Sestre trojčice na harmoniki so popestrile večer z Andrejem Miklavčičem (z leve), Ireno Margon in Alojzem Požarjem Foto: Tino Mamić
BUKOVJE> Kulturni dom v Bukovju je bil v petek zvečer premajhen za vse Podgorce, ki so želeli prisluhniti avtorjem nove knjige o sedmih vaseh pod gorami (Lohača, Strmca, Studeno, Belsko, Gorenje, Bukovje in Predjama). Irena Margon se je pogovarjala z avtorjem knjige Odmevi iz PodgoreAndrejem Miklavčičem, izdajateljem Alojzom Požarjem in založnikom Bojanom Novakom (Galerija 2).
Med žalostnimi zgodbami iz Podgore najdemo zapis o nemškem požigu Gorenj, ubojih partizanov in civilistov, 14 smrtnih žrtvah v koncentracijskem taborišču Dachauu in Štefanu Požarju, ki je dal skozi koncentracijsko taborišče na Golem otoku.
Zbiratelj Požar
Miklavčič je za knjigo z domoznansko vsebino zbiral gradivo že leta. Slednjič mu je svoj arhiv odstopil Alojz Požar (72) iz Gorenj, ki je desetletja po arhivih, podstrešjih in hišah zbiral pričevanja, dokumente in fotografije o Podgorju. Ali Podgurju, kot se reče, pa tudi velikokrat zapiše, v domačem narečju.
Miklavčič se je zakopal v Požarjev arhiv in v zimskih mesecih napisal knjigo. 80 različnih zgodovinskih in sodobnih zgodb bralca vodi od najstarejših, rimskih časov, ko je skozi Podgoro tekla rimska cesta med prelazom Razdrto in Planinskim poljem. Največ zgodb je iz prejšnjega stoletja, zadnja pa opisuje vsakoletni štiridnevni pohod “Erazmovih potepuhov” iz Predjame na Triglav.
Kam pelje razvoj
“Sedem vasi je v zadnjih 70 letih doživelo velike spremembe in razvoj. Prej so bile vasi samozadostne, sedaj pa je kmetijstvo praktično zamrlo. Nekoristni gozd se vse bolj razrašča in se bliža hišam. Kam to pelje?” se je vprašal Miklavčič.
Danes vsa Podgora premore le dve gostilni in eno trgovino, nekoč pa so bili samo v Studenem tri trgovine, tri gostilne, šola, vrtec, župnik, kaplan, kovač, čevljar, kolar in krojač, je še poudaril Miklavčič. Po drugi strani pride v Predjamski grad 110.000 obiskovalcev na leto, ki pa poleg ogleda gradu kvečjemu spijejo pijačo v gostilni in potem odidejo naprej, še ugotavlja Miklavčič.
Družina z 18 otroki
O svojem rodoslovnem delu je govoril tudi Požar, ki ni proučil samo vseh matičnih knjig iz Gorenj, ampak tudi urbarje. Izdelal je rodovnike skoraj že vseh vaških rodbin in prišel vse do leta 1585. Našel je tudi družino s kar 18 otroki in dvema materama ter družino z ducatom otrok, ki jih je rodila ena mama.
Med zabavnimi zgodbami pa je v knjigi tudi zapis o Strmci, kjer so po vojni vse kažipote polomili ali popackali, saj so jim oblasti vsilile črko i. Strmica je nato uradno postala nazaj Strmca leta 1994. Danes pa črkarska pravda poteka o tem, ali bi morali Podgoro napisati tako, kot ji rečejo, torej Podgura.
“Že v otroštvu je staršema pomrlo devet otrok, trije pa so se odselili, tako da se je oče moral po ženini smrti preseliti k hčerki v drugo vas,” je povedal Požar.
Danes je otrok veliko manj. Šolo v Bukovju je pred dobrim stoletjem obiskovalo 120 otrok, danes jih ima štiriletnica le še 12. A kljub temu so bukovski osnovnošolci kulturni večer obogatili s petjem narodne pesmi. “V dolinci prijetni je ljubi moj dom, nikoli od njega podal se ne bom,” so zapeli. Trikrat pa je nastopil tudi trio Trojček: podgorske sestre trojčice so zaigrale na svoje harmonike.
Zbrane je nagovoril tudi postojnski župan Jernej Verbič in čestital avtorjema za tako obsežno, pa tudi mukotrpno delo. Verbič je vesel in ponosen, ker je v zadnjih letih izšlo več domoznanskih knjig o krajih postojnske občine: “To so naše knjige, ki govorijo o naših ljudeh in naših krajih,” je povedal.
TINO MAMIĆ