Zgodovina se ni začela s fojbami
“Prebivalstvo tržaškega ozemlja živi v relativnem miru in se medsebojno dopolnjuje. Omejujejo in hkrati razdvajajo ga le politika in javnosti nerealno predstavljeni problemi,“ pravi politolog Matej Dodič, ki si je za diplomsko nalogo izbral aktualno temo Tržaško ozemlje: dialog kultur ali spopad kultur?
Uresničevanje pravice do rabe lastnega jezika je osnova za dialog med slovenskim in italijanskim narodom v Trstu, je prepričan Matej Dodič Foto: Bogdan Macarol
KRAS>Matej Dodič vidi prihodnost Trsta le v tvornem in enakopravnem sodelovanju obeh konstitutivnih narodov - slovenske in italijanske. Tako je sklenil po kritičnem pogledu na sedanjost in preteklost. “Kot najštevilčnejša naroda v njem že več kot tisoč let skupaj živimo Slovenci in Italijani. Odnosi med njima so se zaostrili šele v drugi polovice 19. stoletja, ko so se pojavila nacionalna vprašanja,” povzema dejstva z ugotovitvijo, da je ravno v Trstu zelo močno prisotna dediščina zgodovine, ki si jo naroda razlagata različno.
Ob nuji poenotenja zgodovinskih dejstev, kar je bila naloga skupnega poročila italijanskih in slovenskih zgodovinarjev o zgodovini odnosov, ki pa je žal doživela javno predstavitev le v Sloveniji, avtor poudarja problematiko fojb: “Sosednja država je v zadnjih desetletjih iz tega naredila pravi mit, spomin nanj celo obeležuje s praznikom in o njem snema filme. Pri tem se pozablja, da so prvi kraška brezna za ta namen uporabljali D'Annunzijevi legionarji leta 1919 na Reki,” je dejal mladi politolog iz Ritomeč na nedavni predstavitvi svoje diplomske naloge v hrpeljski knjižnici. “Zgodovinarji v arhivskih dokumentih tudi niso našli podatka, da bi bil v dveh najbolj znanih tržaških fojbah, pri Bazovici in blizu Opčin, zakopan kakšen Italijan. Pri Bazovici so namreč Angleži odkrili 150 trupel Nemcev, podobno so tudi pri Opčinah odkrili le nemška trupla in odpadke,” še izpostavlja z istočasno pripombo, da sta četrt stoletja fašizma in njegov etnocid nad Slovenci pri sosedih še vedno tabu tema.
Normalizacijo odnosov po Dodičevem mnenju tako lahko prispeva le medkulturni dialog. Osnova zanj pa je pri obeh narodih boljše poznavanje kulture soseda, kar vključuje tudi znanje in enakopravno uporabo obeh jezikov.
BOGDAN MACAROL