“Želim, da dom postane stičišče kulture za vse generacije”

V Kosovelovem domu, ki je z oktobrom dobil novo direktorico, Sežančanko Nino Ukmar, si v prihodnjih letih želijo doseči, da bi dom postal prepoznan kot prizorišče (urbanega) druženja ljudi, kot kulturno-socialno stičišče mladih in odraslih. Zato si je nova direktorica že med prve naloge zapisala kulturno vzgojo vseh, še posebej najmlajših.

Nina Ukmar, nova direktorica Kosovelovega doma v Sežani Foto: Lea Kalc Furlanič
Nina Ukmar, nova direktorica Kosovelovega doma v Sežani Foto: Lea Kalc Furlanič

SEŽANA >Za to pa je, po besedah Nine Ukmar, pomembno novo razumevanje kulturnega potrošnika, ki individualno doživljanje v kulturnih ustanovah povezuje z družabnostjo in interaktivnostjo.

>Katera je osrednja nit kulturnega programa Kosovelovega doma za leto 2013? Ste vpeljali kaj novosti?

“Osrednja nit je predvsem raznovrstnost in medinstitucionalno sodelovanje (s šolami in drugimi zavodi). Rada bi dosegla, da bi bila kulturna vzgoja v tej ustanovi tudi sistemsko umeščena. Idealno bi bilo, da bi imeli tudi zaposleno osebo, odgovorno za to področje. Kulturna vzgoja je v primerjavi z drugimi programi v nekoliko podrejenem položaju, saj sredstev samo za ta namen praktično ni. Naše novosti: dijakom smo ponudili dijaški abonma; oživljamo srednjo dvorano; ponovno uvajamo otroški program, na naše odre se vrača škratka Srečka; odzvali smo se pobudi tržaškega gledališča - le za stroške prevoza si bomo tam ogledali tri otroške predstave; skupaj s Klubom študentov Sežana se dogovarjamo, da bi začeli s Stand-up večeri, ki bi bili nekako dopolnitev naše ponudbe s programi, ki so všečni tudi mladim; pripravljamo se na spletno prodajo vstopnic.”

>V kakšnem stanju je bil javni zavod, ko ste prevzeli njegove vajeti?

“Moji predhodniki so za dom dobro skrbeli. Kar se številk tiče, je stanje dobro. Ne pričakujem, da bo dom v prihodnje prinašal velike dobičke v finančnem smislu. Kultura ne prinaša takojšnjih dobičkov, ampak pokaže sadove na dolgi rok in zato ni ravno najbolj popularna. A vendarle v državah, kjer je gospodarska rast najvišja, svoj razvoj utemeljujejo na kulturi in ustvarjalnem duhu. Zato moramo biti previdni, ko nam v imenu ekonomije in nižanja stroškov vse to krčijo. Posledica je naprej suženjstvo, nato izguba identitete. Mogoče pa je prav kultura tista, ki lahko reši družbo, ki lahko redefinira politiko in repozicionira družbo.”

> Kosovelov dom nima lastne produkcije. Prejme zato manjši kos občinske pogače kot kateri soroden zavod?

“Zaradi tega ne dobi manjši kos občinske pogače, saj prvenstveno ni temu namenjen. Nacionalna gledališča, kot denimo goriško, imajo svoj ansambel, celo garnituro ljudi vseh profilov. To stane ogromno. Tak zavod je tudi zato nacionalnega pomena in financiran s strani države. Naša hiša je neke vrste posrednik kulturnih dobrin. Vseeno pa menim, da se lahko gremo manjše produkcije – dober primer bi recimo bil sodelovanje v projektu The Open Trio. V prihodnje si želim več takšnih vsebin.“

>Kateremu občinstvu je Kosovelov dom najbolj naklonjen in zakaj?

“Ponujati moramo programe za vse vrste občinstva. Starostna struktura naših abonentov je v povprečju nad 50 let. Toda dom zapolnijo tudi druge starostne strukture, še najmanj pa je mladih. Prav zaradi tega smo uvedli dijaški abonma, uvajamo Stand-up večere, razmišljamo, da bi se letos pridružili poletnemu festivalu Mladifest. Ne samo tako, da nudimo prostor, temveč da se vključimo tudi programsko.“

>V kakšen infrastrukturnem stanju je Kosovelov dom in kolikšen je interes občine v zvezi s tem?

“Infrastrukturno je dom zelo dobro uredil prejšnji direktor Gojmir Lešnjak Gojc. Tudi občina ima ves čas posluh za kulturo, to moramo priznati. Zdaj je na vrsti predvsem programski razvoj zavoda. Vseeno pa imamo za letos in za 2014 načrte za nekaj investicij in posodobitev opreme. Gre za digitalizacijo dvorane in obnovo strehe.”

>Katerim ustvarjalcem, ki jih gostite, dajete prednost?

“Absolutno domačim! Zame domači ustvarjalec namreč pomeni Kras širše, ne samo našo občino. Imamo pa tudi veliko povpraševanja za predstavitve vseslovenskih ustvarjalcev, tako imamo veliko galerijo že zasedeno do leta 2014, manjše galerije pa so vselej na voljo, tudi društvom in podobnim.”

>Kako pojasnjujete dejstvo, da morajo občinska društva kulturnemu domu za svoje nastope, ki so pravzaprav javne prireditve, plačevati najemnino?

“Zakonodaja pravi, da javna kulturna infrastruktura javnim kulturnim programom lahko zaračunava samo dodatne stroške, ki nastanejo s prireditvijo. Vendar v tako veliki hiši ti stroški niso tako majhni. Ob nastopu direktorskega mesta sem takoj pregledala cenik teh stroškov in ugotovila, da je realen. Glasbena šola ali skupina Mehki čevlji, na primer, občasno nastopata na naših prireditvah v zameno za najemnino za vadbene prostore. Za taka sodelovanja smo vselej odprti. Uspešno trženje kakšne naše morebitne produkcije bo kar trd oreh, saj jih je v Sloveniji zelo veliko in je zato konkurenca huda.”

> Beležite upad obiskovalcev? Za katere zvrsti kulture in zakaj je temu tako?

“Odkar sem tu sicer ne, vseeno pa si ne smem zatiskati oči in mislim, da moramo še kar nekaj postoriti na področju promocije. Na otvoritvah razstav se domači obiskovalci ne drenjajo. Za tovrstno obnašanje je gotovo ključnih več dejavnikov in ne samo eden. Prav tako je vprašanje, koliko abonentov bi beležili za abonma 'drame' oziroma zahtevnejših dramskih odrskih del, če bi ga imeli. Vseeno pa jih samo zato ni modro opuščati. Prav zaradi tega kultura ni povsem prepuščena svobodnemu trgu in nikoli ni bila. Potrebno je poiskati drugačne rešitve: mogoče pripraviti abonma z mešano vsebino. Povečanje števila in zadovoljstva naših uporabnikov in obiskovalcev je namreč eno od naših temeljnih vodil. Zato morajo biti komunikacijske poti inovativne in prilagojene ciljnim občinstvom.”

>>Katere abonmaje ponujate? Sta bližnji gledališči - goriško in koprsko - konkurenca?

“Trenutno imamo abonma Komedija in Briljantni abonma. Konkurenca sta in nista. Koper in Nova Gorica imata svojo produkcijo, goriški Kulturni dom ima drugačne programsko zasnovo, mi smo pa 'multipraktik'. Ponujati moramo raznovrstnost glede na našo geo lokacijo in dovolj smo blizu postojnskemu in bistriškemu občinstvu. Tako tudi promocijo usmerjamo v tisti konec. V naslednji sezoni se bomo osredotočili še na območje izven državne meje.”

LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano