Zelena luč za enajst vetrnic
Investitor, ki je bil v preteklosti že vpleten v nekatere neuspešne gradbene zgodbe in skrivnostni vir denarja v ozadju nista ravno dobra popotnica za uspešnost največjega vetrnega projekta v državi.
Deset manjših vetrnic (na fotografiji), kasneje pa v bližini še ena velika turbina, bi stalo v trikotniku med avtocesto Kozina-Koper in cesto za Krvavi potok
HRPELJE, KOZINA
> Svetniki občine Hrpelje-Kozina so se kljub pomislekom odločili za optimizem in v četrtek zvečer po dolgi razpravi podelil stavbno pravico podjetju TM energija. S tem so mu omogočili, da na območju Raven pri Kozini začne postopek za postavitev enajstih vetrnih elektrarn.
Podjetje TM Energija je letos že podpisalo pogodbo z Agrarno skupnostjo Draga za stavbno pravico za 30 let na bližnjih šestih hektarjih, kjer naj bi stalo 20 vetrnic.
“S podelitvijo stavbne pravice ste omogočili, da bo pri nas nastalo do sedaj največje vetrno polje v Sloveniji. S tem bo občina dobila v naslednjih 30 letih letno 30.000 evrov dodatnih prihodkov,” je Zvonko Benčič Midre, župan občine Hrpelje-Kozina, komentiral večinsko podporo svetnikov ob glasovanju.
Investitor do julija neznan
Toda podpora svetnikov gradnji vetrnic ni bila soglasna, saj je za vetrnice glasovalo sedem od enajstih članov sveta, v razpravi pa so postavili veliko dvomov in vprašanj.
Čeprav je interes za pridobitev stavbne pravice do 19. junija nakazalo le podjetje TM Energija d.o.o. (TME), pa je njihova stališča na seji zagovarjal Tomo Mali, direktor podjetja Aeroteh d.o.o. “Tu sem zato, ker je naše podjetje razvilo tehnologijo za načrtovano vertikalno turbino višine 15 metrov, ki kot taka ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Dve, na bencinskih postajah Petrola na Kozini in v Povirju, sta že v rabi,” je povedal Mali. Ker ima lahko eno podjetje na eni stavbni parceli le turbine do moči enega megavata, kar so že izkoristili na parcelah agrarne skupnosti, so pred dvema mesecema ustanovili še podjetje TME. V obeh primerih sodelujejo z družbenikom z večjim finančnim vložkom, čigar identiteto bodo razkrili julija, je povedal Mali.
Dvomljiv sloves investitorjev
Bredo Filipović (SDS) je zanimalo, zakaj je udeležba občine pri prihodkih manjša pri večji turbini. “Ker je prihodek večje turbine 1,5 milijona letno, manjše pa 35.000 evrov”, ji je odgovoril Mali in dodal, da si je občina uspela izpogajati fiksni letni znesek. Ker pa ima zemljišče visoko ocenjeno vrednost, bo stavbna pravica na štirih zazidljivih občinskih parcelah v velikosti 38.000 kvadratnih metrov omejena le na najnujnejših 12.000 kvadratnih metrov.
Pri Kozini naj bi na občinskih zemljiščih postavili deset vertikalnih vetrnih turbin z močjo 50 kW, po tretjem letu pa naj bi jim dodali še eno večjo, horizontalno vetrnico z močjo pet MW. Investitor bo elektriko predvidoma prodal bo 0,055 evra za kilovatno uro, za vsako kilovatno uro pa prejel še 0,040 evra državne subvencije. Tako bi v 20 letih z desetimi malimi vetrnicami ustvaril 3,6 milijona evrov prihodkov, z veliko pa skoraj 37 milijonov. Občina bi, glede na pogodbo, prejela od malih vetrnic štiri odstotke prihodkov, od velike pa dva odstotka, kar bi ji v 20 letih prineslo 885.000 evrov. Ne glede na to, ali bodo vetrnice že obratovale ali ne, naj bi občina prvi obrok dobila 15. februarja 2014. Ker pa od prejšnjega petka območje sodi pod Naturo 2000, ki zahteva za take posege presoje vplivov na okolje, bo to zamaknilo začetek del za pol leta. Zato se vetrnice takrat skoraj zagotovo še ne bodo vrtele. V primeru neplačila pa se pogodba avtomatično prekine.
Življenjska doba turbin je 20 let, stavbna pravica je podeljena za 30 let, pogodba za subvencioniran odkup električne energije pa traja 15 let, a jo je možno enkrat podaljšati. Prav slednje namerava investitor izkoristiti tako, da bo med obratovanjem posodobil vetrnice in s tem tudi izkoristil stavbno pravico za vseh 30 let.
Na pripombo Filipovičeve, da je direktor TME Darko Škodič dvomljiva osebnost, saj naj bi v dosedanjih drugih delih pustil za sabo dolgove in prazno gradbeno jamo, je Mali odvrnil, da ti posli sodijo v sklop neuspešnih gradbenih projektov.
So domačine kaj vprašali?
Ivan Tratnik (SLS) je opozoril, da bo z vetrnim poljem okoliško zazidljivo območje še bolj degradirano. Zato ga je zanimalo, ali so bili v dosedanje postopke vključeni prebivalci in krajevna skupnost Kozina. Župan je odgovoril le deloma: nakazal je možnost, da bodo krajani soudeleženi pri delitvi prihodka, če bodo svetniki tako odločili. “Sosednjim parcelam pa smo v osnutku prostorskega načrta spremenili namembnost, tako da niso več zazidljive, razen dveh parcel, ki sta že v prometu,” je odgovoril župan. Medtem ko je Denis Čermelj (SD) izrazil dvom, da še obstaja partner, ki bi bil pripravljen vložiti 19 milijonov evrov v ta posel na parcelah občine in agrarne skupnosti, je Roberta Grka (Nestrankarska Lista Albert Pečar) zanimalo, če bodo dobili tu zaposlitve tudi domačini. Mali je nakazal možnost za pet novih delovnih mest in možnost širjenja novih turbin na sosednje parcele v zasebni lasti.
Svetniki so v dolgi razpravi večinoma podprli širjenje uporabe obnovljivih virov energije, obenem pa izrazili tudi dvome, da investitor tega projekta ne bo izpeljal po načrtih ter da se bo ponovila zgodba z mnogimi neizpeljanimi vetrnicami.
BOGDAN MACAROL