Zavarovana petstoletna tisa je poškodovana

Pol tisočletja stara tisa v Stranah pod Nanosom, ki je zaščitena kot naravni spomenik, je poškodovana. Del krošnje se je posušil zaradi kurjenja v sosednjem sadovnjaku, kmalu po izdaji obsežne knjige o pomenu tise, pod katero naj bi po ljudskem izročilu pridigal sv. Hieronim, pa tudi sveta brata Ciril in Metod.

Tiso je poškodoval ogenj v sadovnjaku pod cesto Foto: Tino Mamić
Tiso je poškodoval ogenj v sadovnjaku pod cesto Foto: Tino Mamić

STRANE > Znamenita tisa v Stranah na vznožju Nanosa, ki sicer ni bila posajena leta 350, kot pravi ljudsko izročilo, ampak “šele” okoli leta 1500, ima del krošnje poškodovan. Iglice so se posušile in porjavele.

Tisa v Stranah je najdebelejša tisa v državi, najstarejša slovenska tisa (po ljudskem izročilu), druga najstarejša tisa po ocenah strokovnjakov, največkrat opisana tisa, edina tisa, ki ji je bila posvečena celotna knjiga, druga, mlajša tisa je edina dvospolna tisa v državi.

Zakaj se je to zgodilo, smo povprašali na postojnsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije. Mag. Špela Habič, ki je o obeh tisah pod cerkvijo v Stranah pisala tudi v svojem magistrskem delu, je zaradi poškodbe na tisi precej razočarana. “To se preprosto ne bi smelo zgoditi,” pravi, posebej, ker se je zgodilo lani, kmalu po odmevnem izidu monografije o najdebelejši tisi na Slovenskem, saj obseg njenega debla presega štiri metre.

“Poškodovana veja lahko odmre,” ocenjuje Habičeva, samo drevo pa zaradi poškodbe ni ogroženo. Po njenih besedah neljubi dogodek kaže na odnos ljudi do narave in kulture oziroma dediščine. Po drugi strani pa se ljudje za tiso kot svojo dediščino vse bolj zanimajo, ugotavlja Habičeva. To potrjuje tudi podatek, da je knjiga Tisa v Stranah pod Nanosom, ki je izšla lani, skoraj v celoti pošla. Zgodovinarka Alenka Čuk iz Notranjskega muzeja, ki je skupaj s Habičevo uredila knjigo, je za PN povedala, da je od 500 izvodov knjige na voljo samo še 32 izvodov.

Tisa velja za rastlino, ki v Evropi doseže najvišjo starost. Najstarejše tise na svetu so stare približno 2000 let in rastejo na Škotskem.

Tisa (Taxus baccata), ki bi jo sicer morali imenovati tisovec, saj je moškega spola, je zavarovana kot naravni spomenik že vse od leta 1951. Skupaj s kakih 200 let mlajšim “bratom”, tisovcem, ki ima eno vejo tudi ženskega spola, pa je bila z uradno objavo v Primorskih novicah (1984) razglašena za naravno znamenitost. V registru naravne dediščine ima razmeroma visoko številko, 302. Kot zanimivost naj omenimo, da so tiso hoteli v času avstroogrskega cesarstva izkopati in prepeljati na Dunaj. Upiranje domačinov ni pomagalo, a je selitev onemogočil eden od predorov, ki je bil preozek.

Tisa je bila že večkrat poškodovana. V času fašizma jo je dvakrat prizadel požar, ustno izročilo pa pravi, da so domačini tiso bolj vneto gasili kot svoje domove. Med drugo svetovno vojno jo je zadela nemška granata, v objestnosti pa so jo skušali zažgati tudi vaški otročaji. Oba napada je drevo preživelo.

TINO MAMIĆ


Najbolj brano