Zaradi napake države kreganje v občini
Država in ilirskobistriška občina sta v sredo na koprskem okrožnem sodišču preko svojih zagovornikov sklenili, da se bosta znova poskusili pobotati. A medtem se je telefonija sprevrgla v osebno obračunavanje bistriškega župana Emila Rojca in njegovega predhodnika Antona Šenkinca.
Zagovornika ilirskobistriške občine in države sta se v sredo na sodišču dogovorila, da se bosta še poskušala poravnati glede vračila 350.000 evrov, s katerimi so v Podgradu med drugim obnovili tudi mrliško vežico Foto: Lori Ferko
ILIRSKA BISTRICA, PODGRAD
> Kot je znano, državno pravobranilstvo toži občino, ker ta ne želi vrniti preplačanih vlaganj v javno komunikacijsko omrežje v Podgradu, čeprav je za napako kriva država.
Podgrajski upravičenci do denarja za povračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, ki so z odločbo nekdanjega župana Antona Šenkinca dobili vsak po 400 evrov, so Šenkinca leta 2010 zaradi premalo izplačanega denarja prijavili inšpekciji tedanjega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in zoper njega je stekel predkazenski postopek. Krajani so namreč želeli, da bi mednje razdelil tudi preostalih 350.000 evrov, ki so jih od države prejeli pomotoma. Pozneje so sicer s tem denarjem v krajevni skupnosti uredili zid in ograjo pri nogometnem igrišču ob šoli, podporne zidove ob cerkvi, pokopališče, prekrili staro mrliško vežico ter obnovili stolp na starem gradu. Kot smo izvedeli, je inšpekcija obravnavala Šenkinčevo razdelitev denarja vsem občanom, ne le Podgrajcem, pri čemer pa nepravilnosti ni ugotovila. Iz istega razloga je kazensko ovadbo zavrgla tudi policija.
Zaradi birokratske napake je občina pred leti namesto 16.000 evrov prejela 383.016 evrov, pri tem je prvi znesek razdelila med krajane kot upravičence, ki so uveljavljali stroške za gradnjo omrežja med letoma 1974 in 1997, medtem ko je razliko porabila za investicije v podgrajski krajevni skupnosti.
Poskusi, da bi s poravnavo končali prepir med državo in občino glede vračila neupravičeno pridobljenega in porabljenega denarja, so bili doslej neuspešni.
Še se bodo pogajali
Med vodstvom občine in predstavniki države so namreč pred pol leta potekali pogovori o sporazumu, s katerim bi se izognili dolgotrajni pravdi. Po propadli zunajsodni poravnavi se je na koprskem sodišču začel še poravnalni narok, ki pa je bil najmanj dvakrat preložen, ker se s strani Občine Ilirska Bistrica obravnav ob odvetniku Danilu Grilju ni udeleževal nihče, čeprav bi to moral že zato, da bi se lahko izjasnili o poravnalni ponudbi.
Ker na bistriški občini za poravnavo zopet niso izkazali interesa, bi se moralo reševanje spora minulo sredo nadaljevati v sodni dvorani, kjer bi morali na prostor za priče stopiti Branka Cizelj Varšek iz državnega pravobranilstva, nekdanji predsednik podgrajske krajevne skupnosti Drago Jagodnik ter nekdanji župan Anton Šenkinc.
A sta se bila zagovornika obeh strani, pravobranilka Mojca Ivančič Jelačin in odvetnik Grilj, pripravljena ponovno pogajati.
Po končanem poravnalnem naroku, ki je bil zaprt za javnost, so se tako dogovorili, da se bodo glede na novo dokumentacijo in račune, ki jih je predložil Grilj, znova poskušali poravnati v roku dveh mesecev. V kolikor sporazum ne bo dosežen, se bo v novembru začelo sojenje.
Šenkinc: “Občina želi izgubiti pravdo”
Sodnica Samanta Nusdorfer pa je v sredo sprejela Šenkinčev predlog za vstop v pravdo v vlogi stranskega intervenenta, s čimer je soglašala tudi državna pravnobranilka Ivančič Jelačin.
Z bistriške občine nam včeraj niso odgovorili na vprašanji, zakaj spora z državo niso mirno rešili že pred pol leta, ko jim je ta ponudila obročno vračilo preplačanih 383.016 evrov, in zakaj se predstavniki občine ne udeležujejo sodnih obravnav. Prav tako niso želeli komentirati očitkov Antona Šenkinca, da se skuša župan Emil Rojc s tožbo glede povračila odvetniških storitev, ki jih je bila v upravnem postopku dolžna povrniti občina, maščevati svojemu predhodniku in političnemu nasprotniku.
“Občutek imam, da želi občina namerno izgubiti pravdo,” je dejal Šenkinc, prepričan, da župan Emil Rojc namenoma ne želi niti skleniti poravnave niti uspeti v pravdanju.
Izgubljena tožba bi bila namreč dobra podlaga za odškodninski boj, ki ga je v imenu občine na sodišču Rojc sprožil proti Šenkincu. Poleg Podgrajcev so se namreč zaradi vračila denarja na upravnem sodišču pritožili in uspeli tudi prebivalci Račic. Poleg 400 evrov so bili tako upravičeni do še 800 evrov, ki so bili sicer v skupnem znesku vseh krajanov v Račicah namenjeni za investicije v krajevni skupnosti, kot tudi do povračila več kot 40.000 evrov za odvetniške storitve Mateje Ogrič.
Po naših informacijah je do tolikšnega zneska za obrambo prišlo, ker zakon ni dovoljeval enotnega pravnega spora za skoraj sto upravičencev, zato je morala Ogričeva pripraviti pritožbo za vsako odločbo posebej. Strošek posameznega dopisa pa je znašal približno 400 evrov.
Vseh 40.000 evrov, ki jih je bila občina dolžna poravnati odvetnici, pa skuša župan Rojc zdaj izterjati po sodni poti od predhodnika Šenkinca.
LORI FERKO