Zamisli za oživitev nekdanjih vojašnic

Postojnska občina s študenti arhitekture išče rešitve za preureditev območja nekdanjih vojašnic za potrebe mladinskega in regijskega centra za nevladne organizacije. A od zamisli do uresničitve bo še dolga pot.

POSTOJNA > V galeriji Turistično-informacijskega centra in čitalnici Knjižnice Bena Zupančiča so na ogled izsledki delavnice, na kateri so od novembra do februarja študentje in mentorji z ljubljanske fakultete za arhitekturo in arhitekturnega oddelka mariborske fakultete za gradbeništvo iskali odgovore na vprašanje, ali je umeščanje programov na območje tako imenovanih postojnskih vrat, nekoliko odmaknjenih od mestnega središča, sploh smiselno.

Enajst zanimivih rešitev

Avtorji Matjaž Finžgar, Danijel Grabrovec, Alja Ivačič, Tadej Junger, Laura Pinter, Goran Piršić, Simona Rošer, Jožica Šadl, Tea Urh, Kaja Vidovič in Vedran Vugrin so z različnimi idejnimi zasnovami dokazali, da je programe povsem mogoče umestiti v preurejeno zgradbo nekdanje vojašnice.

Vendar bi bilo potrebno za uspešno prenovo smiselno spremeniti urbanistična izhodišča, saj sedanji občinski dokumenti in strateške odločitve Postojno razvojno izrazito usmerjajo proti jugu in s tem zapostavljajo ostale mestne možnosti.

Predlagali so enajst načrtov, v katerih se prelivajo zanimive zamisli. Denimo o glavni ploščadi, na katero so vrisali raznovrstne parkovne zasnove. Te bi lahko kombinirali s tržno ploščadjo, s parkirnimi površinami, športnimi igrišči, skate parkom, klančinami za rolkarje in pešpotmi tako, da bi določena območja ozelenili, posadili nova drevesa in postavili razgledno točko, s katere bi se razprostiral pogled na mesto.

Pisane možnosti urbane prenove

V obeh stavbah pa so ustvarili prostore za široko paleto uporabnikov in dejavnosti: za likovni atelje, literarni prostor, plesni center, glasbeno dvorano, predavalnice, fotografski atelje, večnamensko prireditveno dvorano, kavarno ter restavracijo s ponudbo prepoznavnih lokalnih dobrot.

“Takšne površine v mestih predstavljajo pomembna urbano-razvojna območja, ki nudijo izjemne možnosti za vzpostavitev urbane prenove mest z nekoliko bolj širokopoteznimi ter trajnostno uravnanimi procesi,” so prepričani bodoči arhitekti, vendar pa obenem priznavajo, da gre pri tem za večfazne, dolgoročne razvojne procese. Ti se večinoma izvajajo več desetletij, zato je pomembno, da so čim bolj smotrno načrtovani.

Da je to območje vsekakor prostor z obilo možnostmi za nova ustvarjanja, nove podobe in vsebine, ki bodo lahko v prihodnosti postale stvarnost, je ob odprtju razstave poudaril tudi postojnski župan Jernej Verbič.

A kljub temu bodo do nadaljnjega prenove starih vojašnic, ki bi po mnenju študentov lahko prispevale k pozitivnim spremembam v mestnem življenju, ostale zgolj v načrtih. Ti bodo na ogled do 7. aprila.

Pivška zgodba o uspehu

Stare vojašnice, iz katerih so v času osamosvojitvene vojne proti meji z Italijo krenili prvi tanki JLA, pa so postale uspešna zgodba v sosednji občini Pivka. V njih so namreč oblikovali vojaški muzej z dvema paviljonoma s tankovsko-artilerijsko zbirko eksponatov, in objektom Komanda, v katerem je turistično-informacijski center z večnamensko dvorano. V prihodnje, ko si obetajo nove milijone evropskega in državnega denarja, načrtujejo nov paviljon za letalsko zbirko in podmornico, medtem ko naj bi dve stavbi nekdanje vojašnice preuredili v nastanitvene sobe oziroma pripravili za turistično-gostinsko ponudbo.

Čakajoč na center starejših občanov

V vojašnici na Kozini so po odhodu vojakov nekdanje JLA precej let bivali begunci in osebe s statusom azilanta. Septembra 2004 so jo zaradi predragega vzdrževanja in nesprejemljivih bivalnih razmer izpraznili, leto kasneje pa prodali na javni dražbi. Za nekaj več kot sto milijonov takratnih tolarjev jo je kupila občina Hrpelje-Kozina, da bi tam zgradila dom upokojencev za približno sto starostnikov. Po rešenih zapletih pri pridobivanju gradbenega dovoljenja je hrpeljsko-kozinski župan Zvonko Benčič-Midre novembra 2012 napovedal, da bodo temeljni kamen za dom položili spomladi leta 2013, a se do zdaj to še ni zgodilo.

LORI FERKO

---