Zaključil se je projekt naravi prijaznega podjetništva na Krasu

Po dveh letih in pol se končuje mednarodni projekt Eco Karst, katerega namen je izboljšati gospodarjenje in trajnostni razvoj kraških naravnih območij. Ob tej priložnosti so v Postojni pripravili konferenco, na kateri so udeleženci iz devetih držav izmenjali inovativne primere dobrih praks na temo sonaravnega podjetništva.

POSTOJNA > "V okviru projekta smo iskali načine, kako bi ohranjali naravo, obenem pa zagotovili možnosti, da bi lokalni prebivalci okrog zavarovanih območij lahko dobro živeli," je ob robu današnjega dela mednarodne konference za STA povedala vodja projekta Ana Bordjan.

Natančneje so se spraševali, kako lahko ohranjajo naravo in hkrati omogočajo gospodarski razvoj regije. "Odgovor smo našli v spodbujanju naravi prijaznega podjetništva, ki temelji na tem, da s svojim delovanjem prinaša dobiček in pozitivno prispeva k ohranjanju biotske pestrosti ali pa zmanjšuje tveganja za izgubo biodiverzitete," je povzela.

Tridnevne konference z naslovom Prihodnost naravi prijaznega podjetništva v Podonavju so se udeležili predstavniki Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne gore, Slovenije, Nemčije, Srbije, Romunije in Madžarske. Poleg izmenjave primerov dobrih praks na temo sonaravnega podjetništva je ponudila tudi predstavitev izdelkov in storitev naravi prijaznih podjetnikov širši javnosti.

Vodilni partner projekta je bil Zavod za gozdove Slovenije, sodelovalo pa je še 15 partnerjev s sedmih zavarovanih kraških območij v sedmih različnih državah. Vseh sedem območij se sooča s podobno problematiko, to je pomanjkljivim upravljanjem z naravo in gospodarjenjem z gozdovi, omejenimi zmogljivostmi za spopadanje z vplivi degradacije ekosistemov ter pomanjkanjem ustreznega znanja in delovanja o materialnih in nematerialnih koristi ekosistemskih storitev.

Na teh zavarovanih območjih so lahko v okviru dveh milijonov evrov vrednega projekta, ki se je začel izvajati 1. januarja 2017, preizkušali, kaj je v praksi dobro in kaj ne deluje. V Sloveniji je bilo to območje Notranjski regijski park.

Za vsa sodelujoča območja so pripravili akcijske načrte za spodbujanje dejavnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti in razvoja inovativnega lokalnega podjetništva, ki bo temeljilo na izjemnih naravnih vrednotah teh območij. Izkušnje iz tega projekta, ki bi ga v prihodnosti radi še nadgradili, nameravajo uporabiti na celotnem območju podonavske in dinarske regije.

Bogdan Capuder, ki je pomagal pri izobraževanju v projektu, je spomnil, da se ohranjanje narave močno prepleta tudi s turizmom. "Zavedati se moramo, da turisti dandanes ne iščejo več petzvezdičnih hotelov z zlatimi kljukami, pač pa preproste stvari in nam Slovencem vsakdanja opravila, ki jih opravljamo po kmetijah, in so za to resnično pripravljeni plačati. To je prava smer, v katero se mora razvijati slovenski turizem, to je v smer butičnosti," je dejal.

---