Za ta denar bi skopali jarek trikrat okrog in okrog Podgrada
Minila so leta, od kar je država zaradi banalne birokratske napake vrnila veliko preveč denarja za vlaganje v telefonijo v krajevni skupnosti Podgrad. 383.016 evrov je takrat sprlo krajane in župana.
Občina Ilirska Bistrica (na fotografiji je občinska hiša) se je odločila, da državi ne bo vrnila preplačanih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki so ga gradili med letoma 1974 in 1997, dokler tako ne odloči sodišče Foto: Lori Ferko
KOPER, ILIRSKA BISTRICA
> Zdaj pa se na koprskem sodišču prepirata država, ki hoče denar nazaj, in občina, ki zatrjuje, da je evre v dobri veri že porabila za skupno dobro.
Poskusi zunajsodne poravnave so bili do sedaj neuspešni. Marca je še kazalo, da bi se lahko prepir med občino in državo, ki jo zastopa državno pravobranilstvo, približal epilogu v zunajsodni poravnavi.
Med obema poloma, občino in predstavniki države kot oškodovanke, naj bi namreč v preteklih tednih potekali intenzivni dogovori o sporazumu, s katerim bi se izognili dolgotrajni pravdi. A kot kaže, bo potrebno počakati na razsodbo, saj občina ni pristala na nobenega izmed predstavljenih sklepnih predlogov državnega pravobranilstva. Spomnimo, da se je država ob vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje pri Podgradu uštela in namesto dobrih 16.000 občini nakazala kar 383.000 evrov. Upravičenci, ki so med letoma 1974 in 1997 gradili javno telekomunikacijsko omrežje, naj bi bili tako deležni skoraj 4790 evrov, vendar je tedanji župan Anton Šenkinc z občinskimi odločbami vsakemu krajanu namenil po 400 evrov, razliko v višini 350.000 evrov pa dodelil krajevni skupnosti (KS), ki je s temi sredstvi uredila zid in ograjo pri nogometnem igrišču ob šoli, podporne zidove ob cerkvi, pokopališče, prekrila staro mrliško vežico, obnovila nekaj zidov v Podgradu ter del denarja namenila sanaciji stolpa na starem podgrajskem gradu.
V sodni dvorani se je vnel zanimiv dialog med predstavnikoma občine in države. Občinski odvetnik Danilo Grilj je dejal, da so v Ilirski Bistrici ravnali v dobri veri. Menili naj bi namreč, da je znesek tako visok, ker je vanj morda vštet tudi denar za vojsko, ki je pomagala kopati jarke za telefonske kable. Pravobranilka Mojca Ivančič Jelačin je odvrnila: “Za ta denar bi skopali jarek trikrat okrog in okrog Podgrada.”
Sojenje se bo nadaljevalo jeseni, ko bosta na prostor za priče stopila Anton Šenkinc in nekdanji predsednik KS Podgrad Drago Jagodnik. Z občine ne posredujejo informacij o tem, zakaj se niso poravnali. Anita Drev z državnega pravobranilstva pa je včeraj za PN sporočila, da mirna rešitev spora ni bila uspešna, zato bo o tem odločalo sodišče. Več informacij, dokler je postopek v teku, ne morejo podati, je še dodala.
LORI FERKO