“Za pojedine divjih prašičev plačujemo lovci”
Upravljavci tridesetih lovskih družin, združenih v območno združenje upravljalcev lovišč primorskega lovsko upravljalskega območja, so se pred kratkim na zboru pogovarjali o novem letnem načrtu odstrela in dolgoročnem načrtovanju upravljanja z divjadjo.
Vojko Lazar, predsednik območnega združenja upravljalcev lovišč Primorskega lovsko upravljalskega območja Vojko Lazar: ''Če država izplačuje odškodnine za drobnico, ki jo pokoljejo volkovi in druge zavarovane vrste zveri, bi morala tudi po divjadi, če ne v celoti, pa vsaj delno.'' Foto: Lori Ferko
KOZINA> Kot je za PN povedal predsednik območnega združenja upravljalcev lovišč (OZUL) primorskega lovsko upravljalskega območja (LUO) Vojko Lazar, imajo lovci pred seboj predlog strategije upravljanja s populacijami divjadi in njenim okoljem v naslednji dekadi, ki je izdelan na številnih zelo podrobnih analizah dogajanj, sistematično zbranih v okviru evidenc lovsko upravljalskega območja v zadnjem desetletju.
Veliko merjascev ob meji z Italijo
Med izsledke so zapisali, da večjih problemov v stanju populacij divjadi sicer ne občutijo - razen povečane prisotnosti divjih prašičev, ki predvsem v spomladanskih dneh kmetom povzročajo sive lase z ritjem po obdelanih kmetijskih površinah, pašnikih, travnikih, sadovnjakih in vinogradih. Tako poleg škode, ki jo ovčerejcem povzročajo volčja mesarjenja, na stanje v kmetijstvu negativno vplivajo še divji prašiči, ki so v zadnjih letih povečali svojo številčnost na račun ugodne primorske klime in velike ponudbe hrane.
Tisoč južnoprimorskih lovcev je moralo kmetom za poplačilo škode, ki so jo povzročili divji prašiči, predlani plačati 55.000 evrov, leta 2008 pa kar 98.000 evrov.
Merjasci so se razpasli predvsem ob meji z Italijo, od koder k nam na obilne kmečke pojedine prihajajo južnoitalijanski prašiči, ki imajo menda večjo sposobnost reprodukcije. Za proučevanje slednje so se lovci vključili tudi v projekt primorske univerze, ki se med drugim ukvarja z njihovo genetiko.
Trend naraščanja števila divjih prašičev in škode zaradi njih v okolju skušajo lovci uravnavati z letnimi odstreli, v povprečju po tisoč živali. Kot pravi Lazar, je preveliko število divjih prašičev glavni vzrok za škodo, ki jo zagrešijo pri kmetih. “To je velika težava tudi za nas, lovce, saj moramo odškodnine za povzročeno škodo poravnati lovci iz lastnega žepa, torej od članarine, prihodkov iz lovišča in lovskega turizma,” opozarja Lazar.
Zato lovci predlagajo, da bi tudi takšne škodne primere poplačala država. “Če izplačuje odškodnine za drobnico, ki jo pokoljejo volkovi in druge zavarovane vrste zveri, bi jo morala tudi po divjadi, če ne v celoti, pa vsaj delno,” je še prepričan. Predlani so namreč lovci morali v ta namen nameniti približno 55.000 evrov, rekordnih 98.000 evrov pa leta 2008.
Pozimi krmijo, poleti napajajo
Ob tem predsednik OZUL LUO Primorske, ki povezuje kar tisoč lovcev, opozarja, da so v skladu s koncesijsko pogodbo, ki jim jo je za upravljanje lovišč podelilo kmetijsko ministrstvo, dolžni izvršiti količinski in strukturni odstrel, s čimer skrbijo za ravnovesje v naravi.
“Lovci smo največji gojitelji divjadi, največji naravovarstveniki, nenazadnje se čistilnih akcij, o katerih se v zadnjih letih toliko govori, sami lotevamo že 20 let in vsako leto iz narave in lovišč poberemo na tone smeti,” je Lazar zavrnil očitke nasprotnikov lovstva, češ da so lovci brezbrižni morilci živali, ki včasih zgrešijo oziroma zamenjajo svojo tarčo.
Povedal je še, da najbolj poznajo razmere v naravi, kjer poleg zimskega krmljenja ustvarjajo tudi dobre pogoje za živali v poletnem sušnem obdobju, ko jih oskrbujejo z vodo. Ves čas pa dobro sodelujejo z zavodom za gozdove in izvajalci projekta Slowolf, kjer pomagajo pri zbiranju volčjih vzorcev, medtem ko konec aprila v Vremah pripravljajo razstavo parkljastih trofej. LORI FERKO