Za milijon in pol škode

V postojnski občini je žled povzročil kar poldrugi milijon škode, v občinskih gozdovih še pol milijona. Kako se bo občina soočila s to škodo? Zagotovo z rebalansom letošnjega proračuna, verjetno pa tudi s pomočjo države in EU, pravi župan Jernej Verbič.

> Katero delo in pristojnosti so pri naravnih nesrečah v domeni občine?

“Vsaka občina ima že po zakonu pripravljen načrt zaščite in reševanja, tudi Občina Postojna ga ima. Ker pa je bila ta naravna ujma take narave - za to območje žled namreč ni niti v republiškem načrtu zaščite in reševanja -, je ta v tako grozni obliki presenetil čisto vse. Po tem načrtu župan ob nesreči aktivira poveljnika občinskega štaba Civilne zaščite, ta pa glede na razsežnost nesreče aktivira delno sestavo ali celoten štab. Ko poveljnik ugotovi, da razmere presegajo njegove oziroma občinske zmožnosti, ker so potrebe po pomoči večje, pa se začne aktiviranje enot CZ navzgor, do republiškega štaba CZ. Kot župan sem deloval popolnoma v skladu z načrtom zaščite in reševanja, ne jaz in ne poveljnik občinskega štaba CZ pa v nobenem primeru ne moreva direktno zaprositi za pomoč vojske. Vse krizne poteze torej vlečejo strukture CZ. Kljub temu sem neprestano tudi sam deloval na terenu vse od prvega trenutka, od četrtka. Najprej smo poskrbeli za pitno vodo, čeprav jo je bili treba preventivno prekuhavati; predvsem sem sodeloval z Elektro Primorska, pa tudi z regijskim štabom CZ, poveljstvom postojnske vojašnice, z gasilci, Rdečim Križem, Centrom za socialno delo in drugimi, pa z ministrom za obrambo, državnim poveljnikom za CZ, predsednikom države, ministrico za delo. Menim, da je delo župana pri tem predvsem skrbeti za varnost vseh, ki požrtvovalno nudijo pomoč drugim ljudem. Samo ena prenagljena poteza lahko pomeni tudi človeške žrtve, kar se pri nas kljub ekstremnim razmeram hvala bogu ni zgodilo. Ko je Elektro Primorska sporočil, da so se porušili vodi, to je bilo v torek popoldne, sem v sredo zjutraj začel iskati agregate, ki pa jih niti na državnem nivoju ni bilo; v sredo popoldne smo vzpostavili krizni štab, v treh dneh je imela cela občina elektriko, kar je fenomen; namestili smo približno 100 agregatov, 6719 odjemalcev je dobivalo električno energijo prek agregatov.”

> Kdaj boste začeli čistiti gozdne ceste?

“Sestanek z Zavodom za gozdove smo imeli v četrtek. Najprej smo seveda vse sile usmerili v čiščenje občinskih cest in poti v urbanem delu, torej v mestu in po vaseh, otroških in športnih igrišč in zelenih površin. Kar zadeva gozdove in gozdne poti, pa je stanje zares nepojmljivo grozno. Na Zavodu za gozdove Postojna so ocenili, da je bolj prizadetih kar 93 odstotkov gozdov v občini. Neprevozne so bile praktično vse gozdne ceste v občini (teh je 260 kilometrom). Le manjši del je delno ali v celoti že očiščenih, očistiti je treba še 115 kilometrov gozdnih cest in poti. Načrtujemo (seveda če bo vreme dopuščalo), da bi v 20 delovnih dneh očistili tudi te. Po usmeritvah Zavoda za gozdove Postojna bo dela izvajalo podjetje Kopko iz Pivke, pogodbeni izvajalec vzdrževanja gozdnih cest v naši občini. Ali bo ta dela plačala občina, še ne vemo. Rad bi pa še enkrat pozval občane, da potrpijo vsaj še toliko, da zares uredimo še te stvari, da se ne odločajo za sprehode na Sovič, do koče Mladika, k Pivki Jami in po drugih sprehajalnih poteh, kjer je zaradi padanja polomljenih vej še nevarno.”

> Kakšno bo finančno breme za občino zaradi žleda (vzdrževanje agregatov, čiščenje, …)?

“Dokončna škoda bo seveda znana takrat, ko bomo zbrali podatke o vseh škodah. Če govorimo samo o občinskem premoženju, je preliminarna ocena škode v Občini Postojna približno poldrugi milijon evrov. V to so vključene poškodbe na javnih objektih, energetski infrastrukturi, lokalnih cestah in poteh, na poljskih in gozdnih poteh, na vodovodu, kanalizaciji in čistilni napravi, zelenih površinah, otroških in športnih igriščih. Vsaka občina ima rezervni sklad, iz katerega lahko v takih primerih črpa; o delu tega sklada (nekaj deset tisoč evrov) lahko odloča župan, o glavnini pa občinski svet.”

> Bo morala občina zaradi stroškov, nastalih po ujmi, sprejemati rebalans proračuna?

“Vsekakor je škoda visoka, pričakujemo pa tudi ustrezen odziv države, pri čemer menim, da bi bil interventni zakon dobra rešitev. Določil bi, kje se pridobiva denar za stroške ob tej nesreči, kaj plača država, nastop do Evropskega sklada in ostalo. Odprava škode ne bo tekla le eno leto, ampak nekaj let. Brez rebalansa verjetno ne bo šlo, že na seji prihodnji teden bodo svetniki odločali o tem. Sicer znaša proračun za našo občino s 16.000 prebivalci 23 milijonov evrov, vendar menim, da se ne bo potrebno zadolževati. Strošek za gorivo za agregate bo pokril Elektro Primorska, ki jih ima v najemu; v dneh popolnega mrka, ko je obratovalo približno 100 agregatov, so potrošili vsaj za 25.000 evrov goriva na dan. Servisiranje oziroma vzdrževanje agregatov bo na breme občine, obrezovanje in čiščenje dreves v urbanem okolju tudi, popravilo infrastrukture in podobno enako. V oceno 1,5 milijona evrov niso vključeni gozdovi v lasti občine, po oceni Zavoda za gozdove je poškodovanih 500.000 kubičnih metrov dreves, kar je približno deset milijonov evrov škode. Ki se seveda obravnava drugače.”

LEA KALC FURLANIČ

---