Z znanjem do boljše pitne vode
Usklajeno upravljanje in zaščita vodonosnika Reka-Timava ter izboljšanje pitne vode, ki napaja Tržaško, Kras in del Istre sta glavna cilji čezmejnega projekta Hydrokarst - kraški vodonosnik kot strateški čezmejni vodni vir, v katerem je moči združilo več ustanov in podjetij iz Italije in Slovenije.
Raziskovalci oddelka za matematiko in geoznanosti tržaške univerze, ki je pod mentorstvom Franca Cucchija vodilni partner projekta Hydrokarst, so pred nekaj dnevi na več mestih odvzeli štiri vzorce: za analizo glavnih anionov in kationov, za bakteriološko analizo, za oceno izotopov stroncija, kisika in tritija ter za biološke analize
KRAS > Da bi lahko dosegli zastavljene cilje, so se sodelavci projekta lotili količinskega in kakovostnega spremljanja podzemnih voda in območja matičnega Krasa.
Kam tečejo vode izpod Štorij?
“Zadnje meritve votlinskih, površinskih in izvirskih voda v okviru projekta Hydrokarst smo slabemu vremenu navkljub opravili pred nekaj dnevi. Sicer pa bo v kratkem opravljen tudi sledilni poskus, kam se stekajo vode na kraškem področju. Sledilo bomo spustili v vrtino v bližini Štorij,” je za PN pojasnila dr. Janja Kogovšek, raziskovalka na postojnskem Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
Točke na slovenski strani, kjer vzorčijo, so v Klaričih ter v vrtinah podzemne Reke, torej v Kačni jami, v Škocjanskih jamah in jami v Kanjaducah ter še kje. “Delamo kemične in biološke analize, merimo nivo vodotokov, temperaturo, električno prevodnost in še kaj,” dodaja Kokovškova.
“Vode kraškega sveta, ki tečejo iz Slovenije proti porečju reke Timave na italijanski strani, namreč ne poznajo meja. Da bi čim bolj natančno vedeli, kaj vpliva na njihovo kakovost, delamo analize, preučujemo ranljivost krasa, njegovo obremenjenost, rabo tal, kje in zakaj je večja možnost onesnaženja. Vse zato, da bi prizadeta območja čim bolj zavarovali,” še pojasnjuje raziskovalka postojnskega inštituta.
Tudi do boljše pitne vode
Poudarja še, da do sedanje faze projekta na dan še ni prišlo veliko novosti. Sicer pa je eden od ciljev projekta tudi združitev vseh doslej zbranih izsledkov in odkritij, predvsem pa oblikovati skupno bazo podatkov, oblikovati enotne kartografske podlage, skleniti protokole o sodelovanju in določiti ukrepe za zmanjšanje onesnaževalnih emisij.
Pri slednjih bodo posebno pozornost namenili predvsem tistih, ki se nanašajo na pitno vodo. Razvili bodo tudi skupni učinkovit sistem varčevanja z vodo, učinkovito upravljanje vodovodnega omrežja in izboljšanje kakovosti pitne vode.
Kakor nam je pojasnil Mitja Leban s Kraškega vodovoda Sežana, slednji kot partner pri projektu sodeluje tako, da s svojimi strokovno usposobljenimi zaposlenimi zbira podatke o črpanju vode ter opravlja meritve kakovosti in obnašanja podzemnih voda na slovenskem Krasu.
Projekt Hydrocarst so zagnali pred letom dni, sklenili naj bi ga do konca leta. Sofinancira ga Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija. Izvajalci projekta so Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Kraški vodovod Sežana, Geodetski zavod Slovenije, Nacionalni inštitut za biologijo, Oddelek za matematiko in geoznanosti Univerze v Trstu, tržaško komunalno podjetje Acegas Aps, ustanova Storitev upravljanja z vodnimi viri – FVG iz Palmanove.
Milijon evrov
Geološki zavod Slovenije (GEZS) razpolaga z opremo za hidrogeološka testiranja, kot so črpalni poizkusi, karotaža vrtin, sledilni poizkusi in drugo. Na voljo je tudi njihova programska oprema za obdelavo prostorskih geoloških in hidrogeoloških podatkov. Nosilec projekta pri GEZS je Janko Urbanc. Po besedah Gordane Beltram, direktorice javnega zavoda Parka Škocjanske jame, ki tudi strokovno spremlja reko Reko, pri tem projektu park ni partner, ker imajo premalo kadra, da bi sodelovali pri vseh njim primernih projektih. Vendar pa redno sodelujejo tako z inštitutom v Postojni kot z drugimi partnerji Hydrokarsta.
Skupna vrednost projekta je približno milijon evrov, sofinacirajo pa ga Evropski sklad za regionalni razvoj in obe državi.
LEA KALC FURLANIČ