Z anonimko nad vodstvo Parka Škocjanske jame

Park Škocjanske jame, ki bi moral skrbeti za ohranjanje narave, ekološko sanacijo in razvoj, namesto tega krepi množični turizem in gradi pompozne objekte, ki ne služijo ničemur, je te dni zapisala “skupina občanov iz parka Škocjanske jame”. A ko smo njihove trditve preverili, se je izkazalo, da večinoma ne držijo; pa tudi, da skupino sestavlja le malo domačinov.

Delu domačinov se zdi sporna sanacija nevarnega zidu in gradnja skritih sanitarij Foto: Civilna Iniciativa Matavun
Delu domačinov se zdi sporna sanacija nevarnega zidu in gradnja skritih sanitarij Foto: Civilna Iniciativa Matavun

MATAVUN> “V udornici Globočak se izvaja grob poseg v naravo – izkop v brežino ter gradnja sanitarij za turiste. S kemičnimi WC-ji, ki so bili tam postavljeni desetletje, ni bilo nič narobe,” je v pismu našemu uredništvu zapisala Civilna iniciativa Matavun in priložila tudi nekaj fotografij spornega posega.

Skupino domačinov gradnja objekta izven naselja z javnim denarjem, ki po njihovem prepričanju za to ni namenjen, moti tudi zato, ker javni zavod še ni poskrbel za ureditev čistilne naprave sprejemnega centra, v katerem se letno zvrsti več kot sto tisoč obiskovalcev, pa tudi zato, ker se krajevna skupnost že dvajset let neuspešno trudi pridobiti dovoljenje za gradnjo mrliške vežice ob pokopališču v Škocjanu.

Ob dejstvu, da je bilo tudi letos mnogo priložnosti za sodelovanje in izmenjavo mnenj med krajani in upravo parka, je bil presenečen nad nejevoljo dela krajanov tudi občinski svetnik Stojan Lipold. “Na sestanku v začetku novembra, na katerem smo bili tudi trije svetniki in župan Drago Božac, je bil vidik sanitarij v Globočaku s strani krajanov, omenjen le glede problema začasnega odlaganja odkopane zemljine,” je povedal za PN.

Da upravi parki ni utemeljeno očitati nesodelovanja in nenačrtnega trošenja denarja, pa meni tudi predsednik KS Divača Benjamin Škrlj. “Mogoče komu ni všeč, da določena dela, ki so jih prej opravljali domačini, sedaj izvajajo zunanji izvajalci, ki so bili najugodnejši na razpisu. Ob tem, da je razvojnih problemov še mnogo, območje parka pa na račun turizma vidno vsako leto vseeno napreduje, ni prav, da se ta odprta vprašanja, pod pretvezo drugih tem, rešujejo na tak način,” je povedal.

Imajo gradbeno dovoljenje

“Obstoječi 'sporni' kamniti podporni zid v Globočaku, ki je bil zgrajen v letu 1933, je bil izbočen, na dveh mestih že delno porušen in zato nevaren obiskovalcem,” je utemeljila direktorica parka dr. Gordana Beltram. “Ob visokih stroških najemov WC kabin smo se odločili, da ob nujni sanaciji zidu vizualno nemoteče v notranjosti uredimo še sanitarije,” je dodala.

Dela, za katera so pridobili gradbeno dovoljenje, so začeli konec septembra in jih bodo zaključili predvidoma do konca leta. Izvaja jih KSP iz Sežane s partnerjem CPK Koper, ki je bil izbran na razpisu. “Vrednost pogodbe brez DDV znaša 71.470 evrov,” je povedala direktorica.

Gradnji so izdali pozitivno soglasje tudi na Zavodu za varstvo narave: “Na območju parka so prepovedana gradbena in zemeljska dela zunaj območij naselij. Med redkimi izjemami je dovoljena gradnja infrastrukturnih objektov, kamor sodi tudi ta objekt,” so napisali v svoji utemeljitvi. Tak odgovor je prejela tudi CI Matavun, a se je kljub temu obrnila na nas s trditvijo, da so dela nezakonita, češ da to ni infrastrukturni poseg.

Zamude so

Na upravi parka pa soglašajo z očitki domačinov glede zamud z ostalima dvema objektoma. Toda: “Problematika komunalnih vod je v pristojnosti občin. Na to temo je bilo z občino Divača kar nekaj sestankov, vendar zadeva miruje, ker ni sredstev,” je Beltramova povzela napore uprave parka, ki se s to tematiko ukvarja že od leta 1999.

“Mrliško vežico pa park poskuša že vrsto let na ministrstvu za kulturo in pristojnem zavodu za varstvo kulturne dediščine rešiti to problematiko, vendar doslej neuspešno”, je še povedala in dodala, da se bodo prav jutri o tem spet pogovarjali v Ljubljani.

Pet milijonov za razvoj

Civilna iniciativa v pismu parku očita tudi nesmotrno rabo javnih sredstev in vlaganja v napačne projekte, medtem ko naj bi domačinom park na leto namenil le 25.000 evrov, lani celo komaj 18.000.

V parku so nad očitki presenečeni, saj menijo, da je sodelovanje z domačini v parku in na vplivnem območju vsa leta zelo pomembno. “Kljub temu, da kar tri četrtine denarja zaslužimo s tržno dejavnostjo, je park za sofinanciranje ureditve prenočišč – turističnih sob in apartmajev ter sofinanciranje nakupa in vgraditev tipičnih kraških gradbenih materialov domačinom v 12 letih namenil preko 310.000 evrov,” je povedala Beltramova.

V obnovo turistične infrastrukture jame, zavarovanega območja parka in stavbne dediščine pa je park v zadnjih 15 letih vložil več kot pet milijonov evrov iz lastnih, državnih in evropskih sredstev. In tudi to je vlaganje v razvoj parka, je prepričana Beltramova.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano