petek, 27. januar 2012
Foto: DRAGICA PROSEN
Volovja reber bo še naprej ostala raj za ptice in pohodnike
Foto: HELENA RACE
Na griškem polju bodo takoj, ko se bo otoplilo, začeli sestavljati še preostale dele stolpa prve vetrnice
Foto: MARICA URŠIČ ZUPAN
ILIRSKA BISTRICA, SENOŽEČE, RAZDRTO> Saga o 33 vetrnicah na Volovji rebri se bo verjetno dokončno razpletla prihodnji mesec. Agencija za okolje RS (ARSO) bo namreč v roku enega tedna zaključila ponovljeni postopek presoje vplivov gradnje elektrarne na okolje, a ker so nanj možne pritožbe, investitorju pa konec februarja poteče gradbeno dovoljenje, tam vetrnic verjetno ne bo.
Na Volovji rebri vetrnic ne bo
V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) pričakujejo, da bo okoljska agencija izdala odločbo, v kateri gradnja vetrnic na Volovji rebri ne bo dovoljena. “V nasprotnem primeru bi bila takšna odločitev nezakonita,” nam je včeraj povedal varstveni ornitolog Tomaž Jančar iz DOPPS-a. Če bo šel scenarij v to smer, se bodo znova pritožili, napoveduje.
V tem primeru bi o pritožbi odločalo ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopenjski organ, za kar bi verjetno potrebovalo vsaj mesec dni in če bi pritrdilo agenciji, bi se DOPPS lahko pritožil še na upravno sodišče. Vse skupaj bi trajalo najmanj pol leta in v tem času bi gradbeno dovoljenje zapadlo.
A za Volovjo reber ni glavni problem čas, v katerem bi gradbeno dovoljenje propadlo, temveč lokacija: “Investitor lahko zaprosi za novo gradbeno dovoljenje. Problem je, da je Volovja reber večkrat varovana lokacija in zato tam vetrnice zakonito ne morejo stati,” pravi Jančar.
Da bi začeli z gradnjo še pred izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem, o čemer so te dni ugibali nekateri, pa v Elektru Primorska ne razmišljajo. “Zaradi upravno-pravnih postopkov, ki ves čas tečejo, še nismo začeli z gradnjo vetrnih elektrarn na Volovji rebri,” je pojasnila Tjaša Frelih iz hčerinske družbe Elektra Primorske E3. Čeprav so dokaj skrivnostni, pa raziskujejo vetrni potencial preostale Primorske. “Volovja reber zagotovo ni edino območje, kjer bi bilo po naši oceni možno postaviti vetrno elektrarno. Vendar so podatki o morebitnih nakupih zemljišč zaupne narave,” je o tem povedala Frelihova.
Deset mini vetrnic
Mnogo bolje kaže vetrnicam nedaleč od Volovje rebri, pri vasi Koritnice, kjer manjše vetrne elektrarne želijo postaviti podjetji Aeroen in Aeroteh. Bistriška občina jima je kot polovična lastnica za energetsko izkoriščanje vetra v ta namen že odstopila 51.777 kvadratnih metrov velik travnik na hribu Pesišče. Skupaj s še štirimi zasebniki lastniki bi si za oddajanje zemljišča razdelili najemnino, drugih koristi pa naj bi bili deležni tudi ostali krajani. “Investicija v vetrne elektrarne je zelo koristna za razvoj regije, ker bi omogočila nova delovna mesta, hitrejši razvoj turizma in gospodarsko izrabo nekaterih opuščenih zemljišč. Izvedene ankete kažejo tudi naklonjenost slovenske javnosti in še posebej lokalnih skupnosti za graditev vetrnih elektrarn, ker gre za čist in poceni vir energije,” pravijo investitorji.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je pod drobnogled vzelo tudi Nacionalni energetski program in ugotovilo, da je nekaj lokacij na zemljevidu za vetrnice sicer problematičnih, za večino pa, da so primerne. V Sloveniji imamo tako po mnenju Doppsa primeren prostor za okoli 100 vetrnic.
Predsednik sveta KS Matija Tomšič pravi, da je bila lokalna skupnost pred časom že naklonjena gradnji vetrnic na Volovji rebri, zato se desetih mini vetrnic najbrž ne bi otepali. Visoke bi bile le 15 metrov, imele bi moč do 50 kW. Investitorju, ki vrednost projekta ocenjuje na 2,5 milijona evrov, sicer pri prvem poskusu ni uspelo dobiti okoljskega dovoljenja, a bo, kot pravi, vztrajal, čeprav mu je DOPPS svetoval, naj projekt snuje izven Nature 2000.
Na Griškem polju aprila
Tako se bo kot prva (večja) vetrnica v državi zavrtela tista, za katero se je kot prva začela dolga pot zbiranja dovoljenj: vetrna elektrarna na Griškem polju pri Dolenji vasi. Ta bo stala že čez dobra dva meseca, aprila letos, je včeraj za PN napovedal Anton Korošec, predstavnik investitorja - slovensko-avstrijske družbe Alpe Adria Energija (AAE).
AAE je po številnih zapletih decembra vendarle dobil gradbeno dovoljenje. Zdaj gradnja zaradi nizkih temperatur ni možna, podjetje čaka na pomladno otoplitev, nemški dobavitelj Enercon pa ponovno pridobiva dovoljenja za prevoz strojev na gradbišče in dovoljenja za delo nemških monterjev. Vetrnica na 97 metrov visokem stebru (podstavek v odtenkih zelene barve je viden z avtoceste pri izvozu Senožeče) bi se sicer morala vrteti že od novembra lani, a je ministrstvo za okolje in prostor po anonimni ovadbi gradnjo ustavilo.
Korošec ocenjuje, da so zaradi zaprtja gradbišča samo deset delovnih dni pred dokončanjem gradnje utrpeli približno 400 tisoč evrov škode, temu pa dodaja še okoli 600 tisočakov škode zaradi izpada načrtovane proizvodnje električne energije. Družba AAE je prepričana, da je bila poteza ministrstva neupravičena in je zato tudi vložila tožbo na upravno sodišče. Investitor namerava v prihodnje na Griškem polju postaviti še več vetrnic. Problemov z domačini ali varuhi narave ni imel.
Pod Nanosom še nejasno
Usoda druge vetrnice, ki naj bi stala na 77 metrov visokem stolpu ob parkirišču pohodnikov na Nanos pri Razdrtem, kjer bi jo postavil samostojni podjetnik Aleš Pučnik iz Postojne, pa še ni znana. Gradbeno dovoljenje namreč še ni veljavno zaradi pritožbe, kar trenutno rešuje ministrstvo za okolje in prostor. V primeru zavrnitve obstaja tudi možnost upravnega spora, kar bi lahko odločitev pomaknilo še za leto ali dve v prihodnost. Pučnik pravi, da bo vetrnica samo ena. Okoljevarstveniki o tej vetrnici nimajo enotnega mnenja, domačini pa tudi ne.
LORI FERKO
TINO MAMIĆ
MARICA URŠIČ ZUPAN