Vkopljimo pošast!

V Šempolaju je bilo javno protestno zborovanje ob načrtovanem novem megalomanskem klasičnem daljnovodu od Tržiča do Padrič, za katerega ob množici negativnih posledic predlagajo, naj ga vgradijo v tla ob trasi avtoceste.

Vladimir Vremec, predsednik agrarnih skupnosti v Tržaški pokrajini, je zbrane ponovno opozoril, kako škodljiva je stara tehnologija prenosa elektrike prek nadzemnih daljnovodov Foto: Bogdan Macarol
Vladimir Vremec, predsednik agrarnih skupnosti v Tržaški pokrajini, je zbrane ponovno opozoril, kako škodljiva je stara tehnologija prenosa elektrike prek nadzemnih daljnovodov Foto: Bogdan Macarol

ŠEMPOLAJ>“Da je ta stara tehnologija prenosa elektrike prek nadzemnih visokonapetostnih daljnovodov škodljiva za zdravje, kažejo številne raziskave, kakor tudi sami interni predpisi za zaposlene v investitorskem podjetju Terna, ki ima za ta posel državno koncesijo, “ je večstoglavi množici poleg novega daljnovoda v Šempolaju včeraj povedal Vladimir Vremec, predsednik vseh agrarnih skupnosti v Tržaški pokrajini. “Zakaj bi jim sicer omejevali zadrževanje pod njimi za največ 40 minut in dnevno za največ štiri ure? Škodljivim posledicam so najbolj podvrženi otroci, saj se v oddaljnosti do 100 metrov od trase pri njih pojavlja za 70 odstotkov več levkemije, te bolezni pa so pri njih nad povprečjem še vse do 600 metrov oddaljenosti,” je Vremec, po stroki krajinski arhitekt, še naprej zastavljal vprašanja brez odgovorov.

Številni govorniki in udeleženci so si bili enotni, da niso proti napredku, saj obstaja alternativa novim 70 metrov visokim konstrukcijam, ki bodo povrhu še bolj estetsko iznakazile podobo Krasa, ki se čedalje bolj usmerja v turizem in kakovostne kmetijske proizvode. Po vzorih iz Amerike, Anglije in Nemčije so pohodniki, ki so na zbirno mesto krenili iz Trebč in Medje vasi, vsem na poti na transparentih ponujali odgovor Vkopljimo pošast - alternativa je možna ob avocesti.

“Tehnologija vkopa sicer predstavlja od pet- do sedemkrat dražjo investicijo, je pa potem vzdrževanje stroškovno zanemarljivo v primerjavi z nadzemnimi vodi,” je Elena Legiša, članica tržaškega pokrajinskega sveta še nizala argumente proti.

“Krasu in njegovim prebivalcem je bila v preteklih desetletjih prizadejana že marsikatera napaka pri urejanju prostora in varovanju okolja. Medtem ko deželna uprava ta projekt podpira, na drugi strani pa je peticijo podpisalo že več kot 2000 ljudi, sem po dveh že vloženih peticijah še dodatno predlagal, naj se ustanovi preiskovalna komisija deželnega sveta, ki naj preuči ves projekt in to tudi za nazaj,” je bil Igor Gabrovec, svetovalec slovenske skupnosti v parlamentu dežele Furlanije-Julijske krajine odločen, da bo ostal na strani oškodovanih.

Zahtevo, da se v postopek sprejemanja odločitev enakopravno vključuje tudi prebivalce, ti zahtevajo tudi ob drugem vprašljivem projektu, sprejemanju trase hitre železniške proge od Benetk do Trsta. Ta naj bi sicer stala kar sedem milijard evrov, na 140 kilometrih tirov pa bi imela kar 24 kilometrov predorov. Enega naj bi gradili tudi zelo blizu zajetja pitne vode v Brestovici.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano