“Visoka proizvodnja se finančno ne izide”
Mlekomati, ki jih je tudi na Primorskem vse več, spreminjajo logiko, da kmet svoje izdelke prodaja poceni, potrošnik pa jih drago kupuje. Sedaj sta zadovoljna oba: kmet dobro zasluži, potrošnik pa dobi sveže in boljše mleko. Da pa idila ni popolna, poskrbijo merilci bakterij.
Niko Meden: “Na Norveškem se borijo, da bi podaljšali življenje kravam na več kot pet let. Mi smo morali nedavno poslati v zakol petnajstletno kravo, ki nikoli ni bila zdravljena, samo zaradi rahlo povišanega števila somatskih celic.” Foto: Tino Mamić
SENOŽEČE> Niko Meden (49), ki vodi ekološko kmetijo v Senožečah, je v Kopru postavil prvi mlekomat z ekološkim mlekom v državi. Čeprav sam s prevelikim številom bakterij ni imel problemov, pa je zaradi velikega medijskega trušča klub temu na mlekomat dal napis, da svetuje prekuhavanje mleka. Obiskali smo ga doma, kjer živi z ženo Ireno in tremi hčerkami.
“Nihče se ni zavzel za kmete. Kaj mislijo, da se na kmetijah cedita mleko in med?”
> Doma pijete sveže ali prekuhano mleko?
(nasmeh) “Mi pijemo prekuhano in sveže mleko. Kot komu paše. Še najboljše je sveže pomolženo. Moj oče, ki bo imel kmalu 90 let, od malega pije tudi sveže mleko, pa skoraj nikoli ni bil pri zdravniku. Tudi jogurt pripravljamo brez kuhanja.”
> Zakaj je po alarmu zaradi mleka iz enega mlekomata postalo prekuhavanje mleka obvezno?
“To je voda na mlin mlekarnam. V očitkih je bilo veliko nestrokovnosti. Presenetila me je tudi nepoučenost Zveze potrošnikov Slovenije. Ne pravim, da v mleku nikoli ni zdravju škodljivih bakterij. A tega kmetu, ki so ga izpostavili kot črno ovco, največkrat sploh niso dokazali. Če bi bilo kaj na tem, ne bi z ukrepi čakali tri mesece. Bojim se, da je šlo za akcijo mlekarn, ki v mlekomatih vidijo konkurenco. Žalostno pa je, da se nista odzvala ne kmetijsko ministrstvo ne kmetijsko-gozdarska zbornica. Nihče se ni zavzel za kmete. Mar mislijo, da se na kmetijah cedita mleko in med? Kmet mora danes trdo delati, da preživi. Tako pa dobivamo polena pod noge v obliki domnevnih afer z mlekom, piščančjim mesom ... Podpiram stroge kontrole kakovosti. A bi kmetu, ki ne prestane testiranja, morali strokovno pomagati, ne pa ga uničiti. Dve ali tri kmetije, ki so jih doletele afere z mlekomati, nimajo niti za slano vodo. Zaradi nestrokovnosti tistih, ki so to povzročili.”
>Kaj pa čistoča? Avtomati za kavo so že marsikoga odvrnili od pitja iz avtomata. Se vse cevke redno prečistijo?
“Mlekomat je nekaj povsem drugega kot avtomat za kavo. Pri vsaki polnitvi se v celoti zamenja polnilni sistem. Mi ga polnimo več kot enkrat dnevno, vsakič pripeljemo sveže mleko, ki je bilo natočeno v čisto cisterno. Poleg tega se cevovod dodatno čisti z vročo paro, ki se sprosti vsakič po koncu polnjenja steklenic. Tudi stranke bi morale paziti na čistočo, saj včasih vidim, da polnijo mleko v precej obrabljene ali celo slabo oprane plastenke. To je lahko problem, saj plastenko težko dobro očistimo. Za mleko so najprimernejše steklenice.”
>Ali mleko vaših krav redno testirate?
“Vsak drugi dan nam vzamejo vzorec mleka, ki ga damo Ljubljanskim mlekarnam. Dodatno jemljejo vzorce še nenapovedano dvakrat ali trikrat na mesec. Vedno smo imeli kakovostno mleko. Edini očitek je, da se je število somatskih celic včasih približalo mejnim vrednostim. A tu gre za obrambni mehanizem živali. Na zvezi potrošnikov so rekli, da je to znak, da je bila žival bolna. A to ni res. Stroka je že večkrat potrdila, da je lahko vzrok tudi stres, temperaturna razlika ali višja starost živali. Seveda je lahko vzrok tudi bolezen, a ne vedno.”
> So zato starejše krave nezaželene?
“Marsikatera krava gre samo zaradi višje ravni somatskih celic v zakol. To ni prav. Če ima krava petnajst let, pomeni, da se je zelo lepo skrbelo zanjo. Na Norveškem se borijo, da bi podaljšali življenje kravam na več kot pet let. Mi pa smo nedavno v zakol poslali petnajstletno kravo, ki nikoli ni bila zdravljena, samo zaradi rahlo povišanega števila somatskih celic, čeprav gre tu samo za samoobrambni mehanizem živali. Kolostrum oziroma mlezivo, ki ga pomolzemo ob začetku laktacije, je še pred desetimi leti veljalo kot znak slabe kakovosti mleka. Bog ne daj, da bi mlezivo prišlo v mleko! Danes je hit, saj ima mnoge imunske faktorje, vitamine, minerale in aminokisline.”
“V začetku sem tudi sam imel za cilj večjo proizvodnjo. Hoteli smo več in več. Nikoli ni bilo zadosti. Zato so bile krave uboge reve.”
> Se vam je nakup mlekomata izplačal?
“Naložba je bila zelo visoka. K nabavi nas je spodbudila koprska Agraria, ki je želela kupcem ponuditi še sveže ekološko mleko. zdaj na naš mlekomat pridejo tudi kupci iz Gorice in Ljubljane. Zato razmišljam o še enem. Če bi prodajal mleko samo mlekarni, kamor ga oddamo polovico, po 30 centov za liter, mi ne bi ostalo nič, ko bi plačal elektriko, zavarovanje in druge stroške. Mlekomati so zato kar dobra priložnost.”
> Zakaj se vaši kupci vozijo tako daleč?
“Pravijo, da je to mleko tâko, kot je bilo nekoč. Je prave bele barve in diši. Pozna se, da krave ne jedo silaže, ampak samo suho krmo. Svetovna rekorderka molznica daje dnevno 150 litrov mleka! Seveda ne jé sena, ampak ji do rekorda pomagajo veterinarji.”
> Zakaj ste se odločili za ekološko kmetovanje?
“V začetku sem tudi sam želel čim večjo proizvodnjo. Nikoli ni bilo zadosti. Zato so bile krave uboge reve. Vsaka je dala 34 litrov mleka na dan; naslednje leto, ko smo začeli z ekološko rejo, pa le 19. Visoka proizvodnja prinese več obolenj, torej je treba kravo zdraviti, kar je drago, in vse njeno mleko takrat zlivati v kanal. Zdaj imamo skoraj pol manj mleka, a je to veliko boljše. Poleg tega krave, ki imajo manj mleka, ne nihajo v mlečnosti. Poskusil sem rediti vse mogoče vrste krav. Zadnjih deset let pa se trudim samo še za to, da bi imel v hlevu take, kot so jih imeli naši predniki. Ne maram krav špičastih oblik, ampak običajne, malo bolj mišičaste in okrogle. Visoka proizvodnja je v naše kraje pripeljala živali, ki še hodijo težko. Kako bodo potem hodile na pašo? Moje krave molznice so še vedno primerne za zakol, saj dajo dobro meso. Visoko mlečne živali pa so dobre kvečjemu za klobase. Imajo premalo mesa in preveč maščobe. Moja teleta zato bolje in predvsem lažje prodam.”
> Če prav razumem, se ekološko kmetovanje tudi finančno bolj splača?
“Seveda. Visoka proizvodnja se finančno ne izide. Vsaka kupljena krma prinaša izgubo. Vse sem že velikokrat preračunal. Visoka proizvodnja mleka ne prinese toliko kot ekološka. Več dobim za deset litrov ekološkega mleka kot za 14 litrov običajnega.”
> So družinske kmetije formula uspeha?
“Slovenija je hribovita. Zato so najbolj primerne družinske kmetije. Vsi člani družine si med seboj pomagamo in se lahko v vsakem času nadomestimo. Najeta delovna sila pa prinese izgubo. Farma je obrat. Mogoče bi se splačala v nižinskih območjih, v večini Slovenije pa ne. Ne moremo se primerjati s Furlanijo ali Vojvodino. Krava, ki daje 6000 litrov mleka letno, jé slovensko krmo, tista, ki daje 12.000 litrov, pa draga uvožena krmila. S tem podpiramo kmetijstvo drugih držav. Dokler krave jedo našo krmo, se tudi polja in travniki ne bodo zaraščali.”
> V vaš mlekomat so tudi že vlomili ...
“Štirikrat! Kljub kameram, alarmu in varovanju. Vlomili so stari znanci policije. Na posnetku smo ga videli, da je komaj stal na nogah. Pobrali niso veliko, enkrat tri, drugič devet evrov; so mi pa povzročili veliko škodo. Naj me drugič raje pokličejo, jim bom dal tistih devet evrov.” (smeh)
TINO MAMIĆ