Ves jedilnik iz zdrave kolerabe
V okviru projekta Vonji ter okusi Krasa in Brkinov je bila v torek kulinarična delavnica o spoznavanju kolerabe in jedi s kolerabo. V pol leta je pet delavnic obiskalo preko 150 udeležencev, ki so se seznanjali z bogato gastronomsko dediščino ter možnostih kulinaričnega razvoja tega dela Primorske.
Sladki štrukelj iz kolerabe Foto: Bogdan Macarol
SEŽANA>”O kolerabi, lokalno znani kot kolerava, karavada, k' rvada, kava ali kav, je večkrat slišati, da je hrana za prašiče. Danes vam bomo dokazali, da je še kako primerna tudi za ljudi. Pa še zelo zdrava je,” je udeležence delavnice o te poljščini nagovoril v torek v Sežani dr. Stanislav Renčelj, avtor številnih knjig in strokovnjak za gastronomijo.
Od juhe do sladice
Kuharja, oba člana znane skupine Terra Carsus, Matjaž Lindič iz Sežane in Dejan Križman iz Tubelj, sta demonstrirala pripravo jedi iz kolerabe po tradicionalnih receptih in na sodoben način. Zvrstili so se kremna juha, čips (koleraba na ubelč), mineštra (varianta s fižolom in s koruzo), pire (skupaj s siljenimi svežimi poganjki - cimami v solati), tenstana koleraba, v omaki ter za konec še sladice (sladki in slani štruklji, zavitek ter mousse). “Lahko bi jo lahko še cvrli, panirali, dali v nadeve, užitna je tudi sveža,” je mnogotero uporabo te rastline predstavil Lindič.
Ker se količina vitamina C v njej ne zmanjša tako drastično kot pri drugi zelenjavi, velja koleraba za bogat vir tega pozimi prepotrebnega vitamina.
Zaradi nežnega, značilnega okusa, ki je posledica gorčičnega olja, in vsebnosti ostalih visokovrednih hranil, deluje ugodno na prebavo, dihala, izločanje, prispeva k lepi koži ... Drži se je tudi sloves ljubezenske zelenjave, saj vsebuje naravne sestavine za utrjevanje moškosti.
V sklopu delavnice so bile prikazane tudi tradicionalne kraško-brkinske jedi iz polenovke (bakala na belo, v golažu ter v solati), ki jih je predstavil Andrej Cerkvenik s Kozine.
Krompir v zevenci znova na mizah
Času primerno pa je bila posebej prikazana tudi tradicionalna brkinska jed, krompir v zevenci. “Zevenca je tekočina, ki se zbere na vrhu kisanega zelja. Ob kuhanju obojega zaradi nje na krompirju nastane tanka, rahla skorjica,” je Renčelj predstavil še eno ponovno odkrito jed, ki je v posodobljeni obliki primerna tudi za najbolj zahtevne goste. “Še v moji mladosti je bila ta kombinacija skoraj vsak dan na mizi. Danes zraven ponudimo pečena rebrca, klobase, krvavice, kožne klobase, jetrne klobase, ocvirke, kuhan svinjski jezik, kos krače, včasih tudi mlad ovčji in kravji sir. Ob jedi pijemo jabolčnik,” pa je povedal Križman, od katerega gostje vsako zimo skoraj terjajo to jed.
“Gostje so siti uniformnosti okusov. Ob tem, da se nasitijo, pričakujejo okusno, zdravo, tradicionalno preverjeno ter včasih posodobljeno ter cenovno sprejemljivo postrežbo lokalno obarvane hrane in pijače. V petih delavnicah, ki ste se jih poleg posameznikov za domačo rabo pohvalno udeleževali tudi številni gostinci in lastniki kmečkih turizmov, smo dokazali, da je to prava pot, ki bo tudi eden od vlečnih konjev za naš turizem,” je dodal Renčelj.
Da je projekt, ki ima poleg delavnic vključene tudi sejemske aktivnosti ter pripravo kataloga in promocijskega gradiva, dosegel cilje, je prepričana tudi Katja Skok, predsednica Sekcije za gostinstvo in turizem ter živilsko dejavnost v okviru Območne obrtno-podjetniška zbornica Sežana, ki je nosilka projekta. “Ob množici že zaščitenih lokalnih dobrot smo z njim povečali prepoznavnost kulinarike Krasa in Brkinov. V želji po povečanju delovnih mest bomo te gastronomsko-turistične aktivnosti nadaljevali tudi po koncu projekta,” je zagotovila.
BOGDAN MACAROL