“V šoli je preveč papirologije”

Ravnateljici divaške osnovne šole Damijana Gustinčič je Združenje ravnateljic in ravnateljev nedavno podelilo priznanje za 20-letno uspešno delo. Ob tej priložnosti smo ji postavili nekaj aktualnih vprašanj o šolstvu.

Damijana Gustinčič: “Pouk je danes veliko bolj prilagojen vsakemu otroku.” Foto: Tino Mamić
Damijana Gustinčič: “Pouk je danes veliko bolj prilagojen vsakemu otroku.” Foto: Tino Mamić

> Odkod izvira vaš priimek, Gustinčič, ki je kar znan?

“Priimek izvira z Rjavč v Brkinih. Ni prav pogost, po pripovedovanju mojega pokojnega očeta naj bi bili daljni sorodniki tudi v Istri in v Ljubljani. Ali so sorodstvene zveze tudi s politikom Dragotinom Gustinčičem, novinarjem Jurijem Gustinčičem in znanim motorističnim novinarjem Mitjo Gustinčičem, pa ne vem zanesljivo.”

> Med učitelji je slišati, da ravnateljska funkcija ni privlačna, ker je razmeroma slabo plačana.

“Razlika v plači ravnatelja in učitelja je res majhna. Ravnatelj manjše šole ima lahko celo nižjo plačo od učitelja. Zato se za ravnateljska mesta potegujemo bolj zaradi kakovosti šole kot zaradi plače. Vse več ravnateljev zato tudi odstopa. Obremenitve so res velike, hkrati pa dajejo veliko priložnosti za razgibano delo.”

> Zelo pogosto so ravnatelji učitelji telesne vzgoje. Je to zaradi pomanjkanja učiteljev?

“V učiteljskem poklicu res prevladujejo ženske. Pred dvajsetimi leti nas je bilo ravnateljic le kaka četrtina, danes pa že dve tretjini. Največ učiteljev pa najdemo pri športni vzgoji. Učitelji športne vzgoje pa so po svoji naravi bolj usmerjeni v organizacijo in vodenje.”

> Kje vidite v zadnjih letih največje pozitivne premike v slovenskem šolstvu?

“Danes je učenec v središču, saj mu učitelj bolj prisluhne kot nekoč. Pouk je danes veliko bolj prilagojen vsakemu otroku. Velikanski napredek je tudi na tehnološkem področju, saj si pri poučevanju pomagamo z različnimi pripomočki. Učitelj je tudi veliko bolj avtonomen glede učne vsebine. Prej so bili učni načrti zelo natančno predpisani.”

> Kaj pa negativne točke?

“Preveč je papirologije, administracije in birokracije, za katero sploh ne vemo, čemu služi. Pripravljati je treba ogromno poročil, statistik, za kar porabimo ogromno dragocenega časa. Starši so v zadnjih letih dobili več pristojnosti. To načeloma sicer ni negativno, nasprotno. Starši so namreč najbolj zainteresirani za dobro svojega otroka. Zaradi nejasnih pristojnosti staršev pa včasih, najraje pri ocenjevanju, pride do konfliktov.”

> Nad mladino so se pritoževali že stari Grki. A vendar ljudje radi rečejo, da so otroci danes bolj razvajeni, manj vljudni in manj izobraženi. Kaj se vam zdi?

“Sposodila si bom misel dr. Jožeta Bajzka, da otroci danes niso ne boljši ne slabši, ampak drugačni. Vsako obdobje ima svoje značilnosti. Otroci v šoli preživijo najbolj težavno obdobje svojega življenja, puberteto. Otroci in mladostniki so se v vsej zgodovini upirali avtoriteti. Današnji otroci niso manj načitani. Imajo resda manj enciklopedičnega znanja, po drugi strani pa znajo bistveno hitreje iskati informacije in znanje hitreje povezujejo kot nekoč. So pa mladi danes veliko bolj neučakani. Svet se vrti hitreje in vsak hoče dobiti vse zelo na hitro. Znanje pa je treba utrjevati. Brez urjenja se ne moremo naučiti poštevanke in branja.”

> Je potemtakem današnja vzgoja težja?

“Če se mi ne spremenimo, je težja. Če je učitelj vseved in edina avtoriteta v razredu, je to veliko težje. Če sodeluje z učenci, pa ne. Danes je vzgoja težja le, kadar ni pravega sodelovanja s starši. To je sicer zelo redko. A ko se starši obdajo z odvetniki, je to lahko medvedja usluga otroku.”

> Kaj pa glede knjige? Zdi se, da otroci danes manj in manj kakovostno berejo?

“Naš knjižničar pravi, da otroci ne berejo manj. Je pa res, da skušamo na naši šoli otroke za branje navdušiti tudi tako, da klasični literaturi dodamo tudi nekaj bolj popularnih mladinskih del.”

TINO MAMIĆ


Najbolj brano