V parku ne bo zaraščenih zemljišč
Občina Pivka in Društvo Drobnovratnik sta v teh dneh vabila občane, naj se udeležijo javnih predstavitev načrtovanega krajinskega parka pivških presihajočih jezer in o njem izrazijo pripombe in predloge. Te bodo upoštevali pri oblikovanju osnutka odloka o ustanovitvi parka, ki ga bodo prihodnjo sredo obravnavali pivški svetniki.
Ta teden so v Pivki, Slovenski vasi in Palčju potekale javne predstavitve načrtovanega krajinskega parka za sedemnajst pivških presihajočih jezer (z leve župan Robert Smrdelj, Tadej Kogovšek in Špela Habič v Krpanovem domu v Pivki). Zadnje takšno Foto: Lori Ferko
PIVKA
> Prva predstavitev je bila v ponedeljek v Krpanovem domu, ki pa jo je obiskalo manj kot deset Pivčanov. “Vesel sem, da ste nekateri prišli na to srečanje, čeprav so v dvorani bolj ali manj prazni stoli. Po eni strani mi to, da ni pretiranega navala, kaže, da ljudje čutijo, da peljemo postopek transparentno,” je dejal župan Robert Smrdelj.
Kot povod za razmišljanje o parku je navedel oporečnost pitne vode zaradi onesnaženja s prekomernim gnojenjem, kot tudi kosovne in klavnične odpadke v okoliških jamah in breznih, po katerih voda pronica v vodno zajetje Malni. Poleg tega pivško naravo uničujejo divja odlagališča, nenadzorovan promet s štirikolesniki in krosovci, eksplozivna sredstva Slovenske vojske na območju Počka - vse to kljub Naturi 2000, ki naj bi varovala ranljive in redke rastlinske ter živalske vrste in habitate.
S parkom bodo imeli občani vajeti bolj v svojih rokah, saj bodo lahko z njim aktivno upravljali in imeli več besede pri odločanju o tem, kaj se lahko na tem območju počne. Po zakonu o ohranjanju narave je namreč krajinski park območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. Park, ki bo objel Petelinjsko in Palško presihajoče jezero ter petnajst manjših jezer, je najmilejša oblika varovanja in tudi razvojno naravnana.
Tadej Kogovšek iz društva Drobnovratnik je zato predstavil primere dobre prakse, med drugim krajinski park Logarska dolina na Solčavskem, kjer je lokalna skupnost skupaj s prebivalci našla sožitje narave s turizmom, kmetijstvom in gozdarstvom.
Tudi na Pivškem bi tako skušali ohraniti naravo in preprečiti dejavnosti, ki jo ogrožajo. Po njegovem je ključno uveljaviti prepoved spreminjanja naravne temperature in sestave vode z onesnaženjem, prepoved vznemirjanja živali ter preprečiti zaraščanje travnikov s pozno košnjo in pašo drobnice. S spodbujanjem kmetijstva in nezaraščenimi površinami pa bo možna tudi večja samooskrba s hrano.
LORI FERKO