V opoziciji bojkotirali županovo avtokratsko vodenje seje

Občina Ilirska Bistrica še nima proračuna za leto 2014. Občinski svetniki so ga sicer že predvideli za obravnavo, vendar do te točke dnevnega reda še niso prišli. V občinski upravi so zato pripravili sklep o podaljšanju začasnega financiranja.

V ilirskobistriškem občinskem svetu se že nekaj sej zapored vrstijo bojkoti opozicijskih svetnikov. Ti ocenjujejo, da župan Emil Rojc z avtokratskim vodenjem sej  krši njihove pravice do podajanja predlogov in razpravljanja.  Foto: Lori Ferko
V ilirskobistriškem občinskem svetu se že nekaj sej zapored vrstijo bojkoti opozicijskih svetnikov. Ti ocenjujejo, da župan Emil Rojc z avtokratskim vodenjem sej krši njihove pravice do podajanja predlogov in razpravljanja.  Foto: Lori Ferko

ILIRSKA BISTRICA > Kot smo že poročali, je zaplet z letošnjim proračunom povzročil župan Emil Rojc na januarski seji.

“Spoštovanje določb statuta občin, poslovnikov občinskega sveta in poslovnikov nadzornega odbora je stvar organa samega,” so nam na notranjem ministrstvu odgovorili na vprašanje, kdo nadzira kršitve poslovnikov in statuta občine. Po njihovih besedah pri takšnih kršitvah velja načelo, da v primeru dvoma o pravilni uporabi odloča statutarno pravna komisija. V občini Ilirska Bistrica naj bi torej županu Emilu Rojcu očitane poslovniške in statutarne kršitve pod drobnogled vzela komisija, katere predsednik je županov sin Borut Rojc (SD). V njej so še člani iz županove koalicije oziroma strankarski kolegi podžupana Vojka Tomšiča in Dušana Grbca (SDS): Sonja Čošić (SD), Viljem Mizgur (Lista Vojka Tomšiča), Robert Ujčič in Dejan Baša (SDS) ter Anton Frank (LDS). Kot samostojen svetnik je neodvisen le Sebastjan Ferlež. Kot pravijo na ministrstvu, zakon na podlagi ustavno opredeljenega samostojnega položaja lokalne samouprave ne določa sankcij za statutarno pravno komisijo, ki teh predpisov ne spoštuje.

Ob poročilu o investicijah, ki so se v občini pričele v letu 2013, kljub temu da zanje v proračunu ni bilo denarja, namreč Rojc ni dovolil razprave. Ker je svetnikom v nasprotju s poslovnikom o delu občinskega sveta vzel besedo in kršil njihove pravice, so protestno zapustili sejo. Čeprav bi moral v istem trenutku bistriški župan zaradi nesklepčnosti sejo prekiniti, je kar sam nadaljeval z obravnavo projekta balinarske dvorane v Ilirski Bistrici in jo tudi sklenil.

Bi morali županu verjeti na besedo?

Ker župan Rojc predvideva, da bodo opozicijski svetniki v prihodnosti vztrajali pri obravnavi dveh manjkajočih točk dnevnega reda – ti dve sta na vrsti pred osnutkom odloka o proračunu –, je sklical izredno sejo, na kateri je v odločanje ponudil sklep, s katerim bi še za tri mesece podaljšali začasno financiranje občine. To se je s sklepom, objavljenim v uradnem listu, začelo v januarju. Zdaj pa za podaljšanje do junija potrebuje soglasje občinskega sveta.

Začasno financiranje temelji na dvanajstinah iz proračuna za leto 2013, pri čemer mora biti obseg prihodkov in odhodkov določen z zakonom o javnih financah in z odlokom o rebalansu proračuna za leto 2013. Svetnik Anton Šenkinc (Lista neodvisnih občanov krajevnih skupnosti) je v razpravi opozoril, da je občinska uprava pri načrtovanju skladnosti porabe z lanskim polletnim poročilom o izvrševanju proračuna, s skoraj 400.000 evri odhodkov, presegla prihodke. Občinske delavce je zato zaprosil za pojasnilo o neskladnosti. “Polletno poročilo je informativni podatek. Merilo je zaključni račun in glede na to je ta podatek pravilen. Če hočete, lahko temu verjamete, če ne, pa tudi prav,” je odgovoril Rojc. Bistriški svetniki sicer zaključnega računa za lansko leto nikoli niso dobili v roke.

Svetniški predlogi preslišani

“V principu sem proti začasnemu financiranju, saj smo imeli možnost, da bi proračun sprejeli. Če ga nismo sprejeli, je kriva občinska uprava oziroma župan, ker se pri dnevnemu redu spreneveda. To začasno financiranje je sedaj samo potuha,” je dejala Danica Novak Jurač (Desus) in predlagala, da bi se začasno financirali le en mesec.

Na drugi strani pa je Rojc vztrajal, da zakon dovoljuje natančno trimesečno začasno financiranje in nič manj. Predlog opozicije z enomesečnim rokom bi bil po njegovih besedah nezakonit. “Povedal sem vam, kaj piše v zakonu. Če mi ne verjamete, tudi prav,” je nadaljeval župan.

“En mesec je dovolj dolga doba. In ni prav, ko razlagate, da je vaša volja stoodstotna za sprejem proračuna, naša pa ne. Temu ni tako. Če boste torej dali vaš sklep o financiranju na glasovanje, dajte potem še našega,” je poudarila Sonja Koren Čeligoj (Desus).

Na ministrstvu za notranje zadeve smo preverili trditve župana Emila Rojca, da enomesečno začasno financiranje v občini ni dovoljeno. To ne drži, so povedali na ministrstvu: “Občinski svet se lahko odloči samo za enomesečno financiranje.” Lani se je, denimo, za enomesečni rok odločila Občina Divača. Takrat je župan Drago Božac ocenil, da bi morebitna nepodpora začasnemu financiranju zanj pomenila nezaupnico in bi zato podal svoj odstop.

Potem, ko so na glasovanju zavrnili financiranje za tri mesece, so v opoziciji županu prigovarjali, naj na glasovanje poda še predlog za enomesečno začasno financiranje. Rojc jih je preslišal in napovedal, da dveh manjkajočih točk dnevnega reda - poročila o investicijah iz leta 2013 in o balinarski dvorani - ne bo dovolil. Opozicijski svetniki so na to protestirali z odhodom iz dvorane.

Stališče Računskega sodišča

Računsko sodišče (RS) je pred leti v stališču o začasnem financiranju zapisalo, da se zaradi nesprejetja sklepa o začasnem proračunskem financiranju delovanje lokalne samouprave, torej občine, ne preneha.

Po oceni RS sta sklep župana in kasneje sklep občinskega sveta predvsem akta seznanitve o določenem stanju in na samo ureditev oziroma dejstvo obstoja začasnega financiranja ne vplivata. “Nesprejetje odločitve tako na obvezo po izvrševanju proračuna po pravilih začasnega financiranja ne vpliva,” pravijo na Računskem sodišču. Župan lahko zato v tem obdobju izvršuje proračun.

Za društva lahko občina izpelje javni razpis in dodeli denar ter sklene pogodbe, vendar le do višine, določene v finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Enako velja za krajevne skupnosti in črpanje evropskega denarja.

LORI FERKO


Najbolj brano