ponedeljek, 30. januar 2012
Stare sežanske jasli so najpotratnejša stavba v občini
Foto: TINA ČIČ
Tudi sežanska javna razsvetljava je zelo potratna
Foto: TINA ČIČ
SEŽANA> Tako, vse prej kot rožnato in varčno ogledalo je sežanski občini postavil Lokalni energetski koncept (LEK), ki ga je pripravila Goriška lokalna energetska agencija. Medtem ko stavba starih sežanskih jasni (ob katerih so lani zrasle nove) za ogrevanje kvadratnega metra porabi 367 kilovatnih ur energije na leto, porabi stavba Poslovno inovacijskega centra le 66 kilovatnih ur na kvadratni meter letno. Razlika je več kot očitna - v porabi energije, pa tudi denarja zanjo.
Potratne stavbe
Večina ostalih javnih stavb je daleč od Picove energetske varčnosti. 34 javnih stavb v povprečju porabi 136 kilovatnih ur na kvadratni meter letno. Realen cilj je zmanjšanje pod 100. Tako bi prihranili 94.000 evrov letno, predlagajo avtorji LEK.
Da bi to dosegli, bi bilo treba marsikje zamenjati dotrajana okna in (ob obnovi fasad) poskrbeti za boljšo izolacijo. Posebno poglavje so termostatski ventili, kar 54 odstotkov javnih stavb jih nima; javne stavbe z visoko porabo energije pa nimajo izdelanega niti energetskega pregleda, ugotavljajo v Golei.
Sežancem priporočajo postopen prehod na obnovljive vire energije, priklapljanje stavb na plinovod in zamenjavo kotlov na kurilno olje. Tudi za stari del jasli priporočajo sanacijo strehe z dodatno izolacijo in prehod z utekočinjenega naftnega plina na zemeljski plin (saj je plinovod blizu), obenem pa zamenjavo klasičnih žarnic z varčnimi.
Veliko - več kot 259 kilovatnih ur energije na kvadratnih meter površin letno - porabita tudi zdravstveni dom in lekarna v Sežani, nekaj manj kot 250 kilovatnih ur pa Kosovelov dom, kjer bi varčevati pomagala izolacija strehe in fasade, zamenjava oken in centralni nadzorni sistem.
Čeprav je bilo na seji večkrat slišati, da bodo na strehi sežanske bolnišnice postavili fotovoltaične panele in s tem postavili pod vprašaj požarno varnost bolnikov, je direktorica bolnišnice mag. Silvana Šonc za PN zagotovila, da bo na strehi bolnišnice le sistem za ogrevanje sanitarne vode.
Nova občinska stavba porabi nekaj manj kot 200 kilovatnih ur energije na kvadratni meter, zanjo predlagajo zamenjavo oken, prenovo električnih instalacij in razsvetljave ter zamenjavo klasičnih ventilov s termostatskimi.
V akcijskem planu so poleg sežanskih jasli in vrtca postavili v ospredje šolo in vrtec v Dutovljah. Tam predlagajo zamenjavo kotla na kurilno olje s kotlom na lesno biomaso, zamenjavo oken in izolacijo fasade.
20 let stare svetilke
Slabo izolirana so tudi stanovanja v sežanski občini. Več kot 70 odstotkov jih je bilo zgrajenih pred letom 1980, za ogrevanje kvadratnega metra stanovanj se zato v povprečju porabi 137,4 kilovatne ure energije na leto, kar je - kljub mili primorski klimi - 13,6 odstotka več kot v slovenskem povprečju.
Ker skozi Sežano poteka plinovod, avtorji menijo, da je smotrno priklapljati stavbe nanj, razen tam, kjer že deluje omrežje daljinskega ogrevanja s skupnimi kotlovnicami.
A tudi tako ogrevanje bi bilo cenejše, če bi dobavitelji toplote optimizirali proizvodnjo in prešli s kurilnega olja na zemeljski plin ali biomaso. Nujen ukrep je tudi zamenjava klasičnih ventilov. V stanovanjih, kjer imajo skupne kotlovnice, namreč nimajo termostatskih ventilov.
Pri javni razsvetljavi je problem starost svetilk, v povprečju so stare približno 20 let. "Redukcije v nočnem času med 23. uro in peto uro, kjer bi bilo mogoče, niso urejene, regulacija svetlobnega toka na odsekih, kjer so svetlobno tehnični pogoji boljši od priporočenih, ni nikjer uporabljena," ugotavljajo.
Zato občina Sežana (po podatkih izpred dveh let) porabi 127 kilovatnih ur elektrike na prebivalca in tako skoraj dvakrat (za 82,5 kilovatne ure) presega ciljno vrednost iz uredbe.
Rezerva v gozdovih
Ima pa dober potencial za izkoriščanje obnovljivih virov energije, saj je Primorska najbolj sončna regija Slovenije, ugotavljajo v Golei: "Neizkoriščen potencial se kaže tako na področju rabe sončnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode, predvsem poleti, kot tudi na področju sončnih elektrarn."
V gozdovih na območju občine bi lahko vsako leto posekali do 29.762 kubičnih metrov lesa, z njim bi lahko pokrili 94 odstotkov potreb po energiji za ogrevanje stanovanj, so izračunali. Dejansko pa posekajo le 11.382 kubičnih metrov lesa letno. Več nasvetov o varčni rabi in obnovljivih virih energije bo občanom dala energetska pisarna, še obeta LEK, glede postavitve vetrnih elektrarn pa predlagala, da se je ta "obnovljivi vir energije izkorišča v primeru, da se na območju občine najde primerna mikrolokacija".
Dvomi svetnikov o panelih
Boštjan Mljač iz Golee je izsledke LEK predstavil tudi sežanskim svetnikom. Najbolj jih je bil vesel Robert Rogič (Lista za Kras in Brkine), saj je pripravo tega dokumenta predlagal že pred časom in - kot pravi - tokrat prvič dočakal, da je predlog Liste za Kras in Brkine dobil tolikšno podporo, da je sedaj že blizu sprejema. Ostali svetniki pa so nanizali kopico dvomov in vprašanj.
Iztok Bandelj (LDS) je opozoril, da bo morala občina z LEK. sprejeti strateške odločitve o sončnih in vetrnih elektrarnah in poudaril “senčne” plati obnovljivih virov energije: “Mi dajemo na solarno energijo štirikratne subvencije. To je čista neumnost, za 90-odstotno kitajsko tehnologijo. Sprašujem se, koliko časa bo Evropa to še podpirala?”
Črtomir Pečar (Zares) je opozoril na problem umeščanja solarnih panelov v krajino: "Če bomo odprli v krajini lokacije za sončne elektrarne, smo odprli Pandorino skrinjico. Če bo šla politika subvencioniranja v tej smeri, kot je, bomo imeli v desetih letih občino pokrito s temi elektrarnami in kaj nam ostane od Krasa?"
Robert Rogič (Lista za Kras in Brkine), Božo Marinac (ZZP) in Črt Pečar so opozorili na problem gašenja streh s fotovoltaičnimi paneli. V Sloveniji namreč o tem ni ni predpisa. Ker so paneli stalno pod napetostjo, nobena gasilska enota ne bo poslala svojih gasilcev na tako streho. Čeprav je mogoče gasiti tudi objekte pod napetostjo, v tem primeru z vodno paro, bodo gasilci najverjetneje le varovali gorečo in sosednje stavbe.
Črtomir Pečar je bil na to temo direkten: "Ne razumem države, da dovoli postavljat na strehe solarne sisteme, ki jih ni mogoče gasiti. Oprostite, kaj smo idioti?" Župan Davorin Terčon je nanizal dileme o lokacijah sončnih panelov: "V odprto krajino ne, na individualne strehe ne, kjer je kraška kritina rdeča ne..."
Zapravljanje ali prihranek denarja?
Ivan Vodopivec (Lista Miroslava Kluna) je bil skeptičen do uporabnosti te študije: "Kaj bodo ljudje v praksi dobili od tega," je vprašal. Podžupan David Škabar je pripomnil: "To je še ena izmed pogruntavščin strokovnjakov, kako naložiti občinam, da izdelajo nek načrt, v tem primeru koncept, česar občine same niso v stanju narediti, zato se ustanovi agencija. Trenutno je v državi šest agencij, načrt stane 12.000 evrov in krog je sklenjen."
Iz odgovorov predstavnika agencije Golea, ki je LEK pripravila, Boštjana Mljača so svetniki izvedeli, da je LEK nujen predpogoj za črpanje nepovratnih sredstev. Odgovore na odprta vprašanja in dileme pa bo pripravil do takrat, ko bodo svetniki odločali o LEK. Na predlog Edija Fabjana (Lista za Kras in Brkine) bo LEK namreč šel najprej v javno obravnavo.
TINA ČIČ