Tudi Kraševke in Brkinke so bile aleksandrinke
Medtem ko so zgodbe aleksandrink - Slovenk, ki so od druge polovice 19. stoletja do konca druge svetovne vojne odhajale služit v Egipt - iz krajev na Goriškem in Vipavskem že dokaj znane, pa so v zadnjih letih odkrili, da so bile doma tudi s Krasa in iz Brkinov.
Članice etnološkega študijskega krožka so svoje ugotovitve predstavile tudi v krajši gledališki predstavi Foto: Bogdan Macarol
DUTOVLJE
> Zasluge za to imajo članice in člani etnološkega študijskega krožka v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje Kras. Preteklo študijsko leto so namenili prav raziskovanju kraških in brkinskih aleksandrink in svoje ugotovitve strnili v raziskavi Po sledeh služkinj in aleksandrink s Krasa, Brkinov in Vipavskega, ki so jo prvič predstavili v Bunčetovi domačiji v Dutovljah.
Z obdobjem aleksandrink pa se ekonomska migracija kraških žensk še ni končala. Učenci dutovske osnovne šole so predstavitev aleksandrink dopolnili z mini raziskavo na temo mlekaric, ki so z zbiranjem in prodajanjem mleka - predvsem v Trst - tudi pomembno prispevale k družinskim proračunom. Šolarji so samo za leto 1930 na območju šolskega okoliša našteli kar 92 žensk, ki so opravljale to težko delo. Kot gospodinjske pomočnice (predvsem v Trstu in okolici) pa številne kraške ženske bogatijo družinske proračune tudi dandanes.
“Poleg utečenega programa smo se lotili tudi zbiranja podatkov in drugih zapuščin žena in deklet, ki so od sredine 19. stoletja do leta 1947 opravljale delo služ-kinj, gospodinjskih pomočnic, guvernant, kuharic, sobaric, varušk in dojilj,” je povedala mentorica študijske skupine Marjeta Malešič. “Že pri dvanajstih letih so dekleta odhajala v Trst, Gorico in okolico, malo starejša tudi v Genovo, Benetke, Bari, Torino, Ravenno, Rim, na Sicilijo … Navadno že poročene matere pa tudi v Egipt, zlasti v Aleksandrijo,” je nekaj bistvenih ugotovitev povzela Malešičeva.
Slušatelji študijske skupine so na terenu, največkrat v svojem domačem kraju, beležili podatke, zbirali fotografije, zapiske in dokumente, spomine in zgodbe, razglednice, materialno zapuščino in druga pričevanja. “Število aleksandrink je bilo na Krasu in v Brkinih morda manjše kot na Goriškem in Vipavskem, vendar o njihovem, tudi kraškem izvoru, že pričajo zbrani podatki. Samo v Koprivi sem do sedaj našla štiri,” je povedala Malešičeva.
Služkinje so bile nekakšna predhodnica aleksandrink, tako ene kot druge pa so za družinske proračune opravljale pomembno delo. “V tujino izseljene Primorke so bile na dobrem glasu, da so poštene, delavne in čiste, zato so v tujini delale nekaj let, do poroke, ali pa vse življenje. Zlasti v težkem medvojnem obdobju so s svojim delom pomagale domačim, da so lahko odplačevali družinske dolgove in davke, kupovale so zemljo, zaslužile za čevljarski šivalni stroj, reševale so domače hiše in posestva, moževo premoženje, skrbele za vsakdanje potrebe, mlajše in neporočene so si zaslužile tudi za balo,” so člani krožka strnili ugotovitve, prestavljene v slikah, besedi in predmetih tudi na razstavi.
“To delo je bilo častno, tako da ni nobenega razloga za sramovanje,” je dodala Nadja Mislej Božič, predsednica društva, ki ob izdanem prvem zvezku ugotovitev napoveduje nadaljevanje raziskave. Pristnega aplavza številnih obiskovalcev pa so bile deležne tudi članice študijske skupine, ki so se s prikazom resničnih dejstev, odkritih v raziskavi, predstavile z igranim prizorom služkinj in aleksandrink, ki so nekoč šle s trebuhom za kruhom v tujino.
BOGDAN MACAROL