Triglav se spogleduje s prvim kupcem
Ta teden se je novi potencialni kupec sežanskega hotela Triglav prvič sestal s predstavniki lastnika, podjetja HTG iz Ljubljane, ki že v tretje poskuša prodati nekoč ugledni, zdaj pa precej razpadli hotel.
Za hotelom Triglav je velik park, ob njem pa še drevored 28. avgusta, kjer danes parkirajo vozila, za prihodnost pa tam arhitekt Matej Mljač predlaga formo vivo. Ocenjuje še, da bi bila ohranitev pročelja hotela z vsemi detajli ter notranjega kamnitega stopnišča primerna rešitev. Foto: Marica Uršič Zupan
SEŽANA >“Ta teden se je javil prvi interesent za nakup 55.890 kvadratnih metrov nepremičnine - hotela Triglav, za katero smo v zadnjem letu in pol objavili že tri zbiranja ponudb. Tokratna kupnina, 475.000 evrov, je celo za 20.000 evrov nižja od prejšnje,” je ob vrnitvi s prvega sestanka z novim potencialnim kupcem povedal prvi mož podjetja HTG Aleš Musar.
Morebitnemu investitorju so že posredovali dokumentacijo in zdaj čakajo na njegovo odločitev. O tem, kdo je ta kupec, Musar še ne želi govoriti. Niti potrditi, ali gre za isto italijansko podjetje, ki se je prijavilo na prejšnji razpis. A je tedaj po nekajmesečnih pogajanjih odstopilo, ker naj se jim finančna konstrukcija obnove ne bi izšla.
“Razpis je odprt do 19. aprila. Kupnina je primerna, prednost pa imamo v tem, da smo leta 2009 ob postopku za nov podrobni prostorski načrt za območje hotela pridobili vsa potrebna soglasja, zato je to zamudni opravek manj za potencialnega kupca,” še niza lastnik.
Tedaj je HTG za obnovo načrtoval približno tri milijone evrov, načrtovali so poslovno-stanovanjski objekt, vendar Musar na osnovi zadnjega sestanka ocenjuje, da ima novi interesent drugačne načrte. Musar poudarja, da bodo pogajanja v veliki meri odvisna od smernic Zavoda za varovanje kulturne dediščine (ZVKD), ki so bile že zanje v letu 2009, ko so pripravljali obnovo, jabolko spora in je HTG zato odstopil. Hotel Triglav je namreč vpisan v register kulturne dediščine, kar pomeni, da zanj velja varstveni režim iz prostorskega akta iz leta 2002.
Po besedah vodje enote ZVKD v Novi Gorici Erneste Drole so tedaj na osnovi tega dokumenta investitorju priporočili: “Varovati je potrebno naselbinsko zasnovo in zgodovinski značaj kompleksa, torej osnovno tlorisno shemo stavb s pripadajočim vrtom in obstoječo podobo stavb (gabariti, oblika strešin, kritina, razmerja med fasadnimi površinami in stavnimi odprtinam), ohranjati obstoječe odnose med posameznimi stavbami kompleksa ter odnos med stavbami in odprtim prostorom.” Načrti lastnika pa so bili drugačni - zahteval je celotno rušitev objekta, spremembo gabaritov in še kaj, dodajajo na ZVKD.
Musar navaja, da so tedaj z ZVKD vzpostavili nekakšno pat pozicijo, s katero so bili vsi nezadovoljni. In da se ne čutijo odgovorne, da so se postopki ustavili. “Tedaj sem večkrat poudaril, naj objekt ustrezno spomeniško zaščitijo, torej z aktom, ki ga bomo upoštevali in v skladu z zakonom tudi vsi nosili materialno odgovornost. A se to ni zgodilo. Sami pa nismo mogli nositi takega ekonomskega bremena.” Preprosto povedano: investitor ni želel ekonomsko tvegati in obnoviti hotel tako, kot določa varstveni režim ZVKD po obstoječem prostorskem aktu, ampak je pričakoval, da bodo lokalni akterji objekt, zato da bi ga čim bolje ohranili, zaščitili kot lokalni spomenik in za to tudi sprejeli materialno odgovornost.
Na Občini Sežana, ki je, kakor se zdi, v letu 2009 odigrala premalo odločno vlogo, si navkljub vsemu želijo, da bi prišlo do obnove hotela, saj razpadajoči objekt slabo vpliva na podobo mesta.
“Želimo si, da bi bile aktivnosti lastnikov ključ do čim prejšnje ureditve tega območja. Okolica objekta so namreč v veliki meri zemljišča v lasti občine, ki so v neposredni povezavi z obnovo teh objektov,” je v odgovoru zapisala Mateja Grzetič Žerjal. Če bo potrebno, bo občina pripravila ustrezne akte, da bi dosegli rešitev, ustrezno za vse. “Želimo si, da bi tokrat le prišlo do dogovora med ZVKD in lastnikom,” sklene. LEA KALC FURLANIČ