Toplota kostanjev in domačnosti
Razen dežja, ki je dvakrat pregnal obiskovalce 13. kostanjevega praznika v Rodiku, je šlo vse drugo kot po maslu: zadovoljni obiskovalci so oluščili kar 600 meric pečenega kostanja; pojedli vseh 60 kilogramov kostanjeve torte velikanke, pokupili vse kostanjevo pecivo in izpraznili vse kotle z bogatim izborom domačih jedi.
“Slikajte enkrat tudi tistega, ki je pri ojesu, ne samo torte,” so rodiške gospodinje nakazale, kako je pri prireditvi, ki jo v celoti izpeljejo prostovoljci, pomemben vsak člen Foto: Marica Uršič Zupan
RODIK> Ženske ponavadi kličejo dež; morda so ga tudi v Rodiku, kjer so letos vodstvo Turističnega društva prevzele ženske. A so se kljub temu izkazale kot odločne in drzne, saj se, za razliko od številnih odpovedi sobotnih dogodkov po Krasu in okolici, niso ustrašile slabega vremena. “Smo imele tudi rezervne scenarije: če bi deževalo ves dan, bi šle s torto od hiše do hiše in ni vrag, da je ne bi po koščkih prodale vsaj po nabavni ceni,” je povedala predsednica društva Irena Cek Babič.
A rezervnega scenarija niso rabile. Prvi dež jim je sicer pregnal prvo skupino obiskovalcev, a popoldne je zdržalo in ko je hrpeljsko-kozinski župan Zvone Benčič Midre malo po 15. uri zarezal v eno od dveh 30-kilogramskih kostanjevih tort, je kmalu skopnela prva in nato še druga.
Tudi kostanjev bi jim zmanjkalo, če ne bi že ob 15. uri nehali s prodajo svežih in odtlej ponujali samo še pečene. Kljub temu so svežih prodali okroglih tristo kilogramov, pečenih pa 600 porcij. “Žal smo jih morali letos kupiti, ker jih zaradi suše v gozdovih okrog Rodika ni bilo skoraj nič. Tudi najbolj vneti nabiralci so se domov vrnili s komaj kakšnim kilogramom,” je pojasnila podpredsednica društva Valerija Pučko.
Na srečo je kostanje pobrala samo suša in ne bolezen, ki sicer pesti mnoga kostanjeva drevesa po Sloveniji, so povedali možje, ki so pekli te slastne sadeže v posebnih, “rodiških pečeh”, predelanih iz bobnov odsluženih pralnih strojev. No, na drugem koncu so jih pekli na klasičnem pekaču za kostanje, povsod pa so bile vrste čakajočih. Najbrž tudi zaradi zmernih cen: merica pečenih je stala poldrugi evro, kilogram svežih tri, zavitek raznovrstnega kostanjevega peciva tudi. Pravi praznik kostanja torej. Pa tudi domačnosti, ki daje rodiškim kostanjem, četudi so kupljeni, poseben čar: domača beseda, topel nasmeh, znanci iz leta v leto, mnogo ljudi na isti stojnici in ob isti peči kot lani. Tudi zato so taki prazniki obsojeni na uspeh.
MARICA URŠIČ ZUPAN