Težavna pot za vežico v parku
Že več let si prebivalci Parka Škocjanske jame prizadevajo za mrliško vežico, ki bi jo umestili izven pokopališča v vasici Škocjan, vendar se zaradi strogega varstvenega režima v Parku projekt vselej zaustavi. Uprava Parka si je tudi v letošnjem načrtu zadala premakniti zadevo z mrtve točke, zato so že dali pobudo za sestanek vseh akterjev.
V Parku Škocjanske jame si že vrsto let prizadevajo, da bi ob zunanjo stran pokopališkega zidu (za kapelico), kjer bi bila povsem skrita, umestili mrliško vežico. Tam pokopavajo še krajane Gradišča, Brežca in Naklega.
ŠKOCJAN
> Kje se zatika, da v Parku Škocjanske jame, kjer na najožje zaščitenem območju v treh vaseh živi 74 prebivalcev, ti med svojo infrastrukturo ne morejo uvrstiti mrliške vežice? Predvsem gre za strogi varstveni režim v Parku in pa dejstvo, da je vasica Škocjan, tako kot bližnja Betanja, kulturni spomenik državnega pomena, torej spomeniško najbolj zaščitena.
“Luknja” v zakonu v prid vežici
Objekt mrliške vežice ob pokopališču v Škocjanu, velik približno 60 kvadratnih metrov, bi poleg poslovilnega prostora obsegal še nadstrešnico za lapidarij s starimi nagrobnimi kamni, ki sedaj propadajo pod pokopališkim zidom. Ob stranskem vhodu bi uredili tudi javne sanitarije, te bi nadomestile prenosne, za takšno okolje moteče kontejnerske sanitarije pred Jekopinovim skednjem. Do vežice bi dostop speljali po obstoječi, že zaraščeni poti severno od pokopališča.
Vendarle pa so odgovorni v vseh teh letih uspeli najti določilo v strogi zakonodaji, ki bi omogočilo umestitev mrliške vežice. “Zakon o regijskem parku Škocjanske jame v devetem členu določa izjemo, da je zaradi potreb razvoja parka in tam živečih prebivalcev ne glede na prepovedi, ki izhajajo iz določil zakona, v območju parka ob soglasju ministra izjemoma dovoljena gradnja infrastrukturnih objektov ali naprav za naselja,” navaja projektant mrliške vežice, divaški arhitekt Stojan Lipolt. Tako je nastal projekt, ki k vežici umešča še sanitarne prostore za obiskovalce parka in pa nadstrešek za lapidarij. Njegov arhitekturni slog bi se povsem zlil z okoljem, zatrjuje projektant.
Kakor še pojasnjuje Lipolt, ki je v Parku med drugim projektiral še obnovo Jekopinovega skednja, Jurjeve štale in Delezove hiše, bi zaradi izpostavljene lege pokopališča v Škocjanu vežico umestili na njegovo vzhodno stran, kjer bi bila povsem skrita za pokopališkim zidom.
Pobudo s sklepom za čim prejšnji sestanek vseh, ki pri projektu umestitve mrliške vežice sodelujejo, torej Parka, prebivalcev, občine, kulturnega ministrstva in zavoda za varstvo kulturne dediščine, so dali člani sveta Parka na nedavni seji, ko so obravnavali letni program dela. V njem so si sicer kot enega od ciljev zadali, da bodo skušali rešiti problematiko mrliške vežice, “vendar pa denarja za to investicijo v letu 2014 nismo predvideli,” pojasnjuje v. d. direktorja Parka Stojan Ščuka.
Predstavnica Občine Divača v svetu Parka Lilijana Kocjan Žorž pa dodaja, da je za divaško občino, ki sicer ni zakonsko zavezana, da skrbi za infrastrukturo v Parku, umeščanje mrliških vežic na prioritetni listi. “Zato je treba pohiteti z dogovori o tem objektu še pred koncem maja, ko bo občina javno razgrnila nov občinski prostorski načrt,” dodaja.Ob tem je predsednica sveta Marjutka Hafner spomnila, da so se varuhi dediščine predhodno nekoliko že “omehčali”, saj je direktorat za dediščino na kulturnem ministrstvu vežici dal zeleno luč, “zato ne vidim razloga, da bi se njihovo stališče do danes spremenilo,” je še poudarila Hafnerjeva.
Čakajo na mnenje konservatorjev
Vendar je soglasodajalec tudi območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici, ki pa, tako so člani sveta opozorili na seji, nasprotuje umestitvi vežice, češ da v Parku oziroma v vasici Škocjan, ki je kulturni spomenik najvišje kategorije, novogradnje niso dovoljene. Z odgovorno konservatorko Edo Belingar te dni zaradi praznikov nismo uspeli govoriti, vendar naj bi ob nedavnem sestanku v Parku vztrajala pri svojem negativnem mnenju. Je pa Hafnerjeva prepričana, da je objekt za prebivalce in Park nujno potreben, zato meni, da bi ga s podporo ministrstva morda uspeli umestiti. Med prebivalci jih je nekaj, ki nasprotujejo, večina pa se zavzema za vežico.
“Ne glede na zaščito izjemne naravne in kulturne dediščine znotraj Parka bi po mojem mnenju v razvojnem smislu morali prisluhniti potrebam krajanov, potrebam po zaščiti propadajoče kamnoseške dediščine ter primerno razviti turistično infrastrukturo. Zato vežico, tripartitno zasnovano v duhu avtohtone arhitekture, pojmujem predvsem kot kulturno dejanje, s katerim bi se ob prenovi osrednjega trga zaključili korenitejši gradbeni posegi v Škocjanu,” sklene projektant. Če bodo vsi skupaj uspeli zagnati projekt, bodo, tako poudarja Ščuka, poiskali možnosti financiranja, vendar ne v tem letu.
LEA KALC FURLANIČ