TIGR, nedokončana zgodba

Vojaški pomen antifašističnega gibanja in organizacije TIGR in Danilo Zelen kot vojaškega vodja organizacije - to je bila glavna tema znanstvenega posveta, ki so ga skupaj pripravili Park vojaške zgodovine v Pivki (PVZ), Vojaški muzej Slovenske vojske in Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske.

PIVKA > V zadnjih 20 letih sta bila tako TIGR kot Danilo Zelen temi že mnogih posvetov, tokratni pa je skušal osvetliti predvsem vojaški pomen TIGR in vlogo Zelena, ki je bil vojaški vodja in eden od ključnih ljudi medvojnega protifašistične odpora na Primorskem.

“TIGR je bil začetnik vstajenja Primorske in je postal vseprimorsko moralno gibanje, zato je treba njegovo zgodbo prenesti na mlade rodove,” je opozoril Marjan Bevk, predsednik društva TIGR. Direktor PVZ Janko Boštjančič je poudaril, da se pri njih veselijo tega in takšnih srečanj. Pri tem se je oprl na besede Alberta Rejca, idejnega vodja TIGR, ki je zapisal, ”da je bila Pivka ena najbolj nemirnih pokrajin v tedanji Julijski Krajini”.

V jedru znanstvenega posveta, ki ga je vodil in na njem sodeloval Blaž Torkar iz Vojaškega muzeja SV, pa je svoje izsledke in tudi poglede na medvojno dogajanje predstavilo sedem raziskovalcev. Mednarodne razmere v času med obema vojnama je orisal Martin Premk iz Vojaškega muzeja, Danila Zelena, domoljuba, protifašista in gverilca, pa je predstavil njegov kolega Rok Filipčič.

Gorazd Bajc z Univerze na Primorskem je osvetlil manj znano obveščevalno dejavnost ilegalnega protifašističnega boja in vlogo Zelena v tem delu tigrovskih aktivnosti. Zelo zanimiv je bi prispevek Josipa Orbanića, ki je na podlagi nekaj pisnih dokumentov iz zapuščine deda Josipa zanimivo orisal vsakdanje protifašistično delovanje povsem navadnih ljudi v osrčju hrvaške Istre, v Žminju in okolici.

Marta Ivašič, profesorica zgodovine na tržaškem liceju France Prešeren, je predstavila spletno didaktično mapo, zbirko virov o Primorski in Istri iz obdobja 1926-1941. Na prepričljiv način je pokazala, kako lahko mlade pritegnemo k spoznavanju medvojen primorske zgodovine.

Borut Rutar, ki ima v svoji bibliografiji že kar nekaj del o tigrovskem gibanju, je po opisu razmer v Evropi med vojnama predstavil svojo že nekajkrat javno postavljeno tezo o načrtovani vseprimorski oboroženi vstaji proti fašizmu med leti 1938-1941. Pretrgala jo je akcija tajne politične policije ovre,ki se je končala z množičnimi aretacijami in razvpitim procesom v Trstu decembra 1941.

Zadnji prispevek je podal Blaž Torkar z zanimivo pripovedjo o tigrovcu Simonu Kosu, na smrt obsojenem na II. tržaškem procesu 1941 in o tigrovski celici v Rutu, rodnem kraju Kosa.

Posvet v Parku vojaške zgodovine so sklenili z živahno razpravo in tako potrdili besede pivškega župana Roberta Smrdelja, da tovrstni znanstveni posveti niso le leporečje, ampak prikaz realne zgodovine. TOMO ŠAJN

---