Sv. Katarina vse bolj obiskana

Obmejni hrib in razgledna točka sv. Katarina nad Novokračinami, na nadmorski višini skoraj 700 metrov, postaja vse bolj priljubljena in obiskana izletniška točka s pogledom na Kvarner na eni in ob lepem vremenu na Triglav na drugi strani.

Cerkev sv. Katarine so zgradili leta 2006, vsako leto pa je v juniju tu mašna daritev        Foto: Tomo Šajn
Cerkev sv. Katarine so zgradili leta 2006, vsako leto pa je v juniju tu mašna daritev  Foto: Tomo Šajn

SVETA KATARINA > Zgodba o tej nekoč goli kraški vzpetini, ki zapira pot s hrvaškega morja v notranjost Slovenije, je stara nekaj tisoč let. Na vrhu tega 691 metrov visokega hriba so še danes vidni ostanki enega najmogočnejših prazgodovinskih gradišč velikih razsežnosti, ki mu ni enakega daleč naokoli. V srednjem veku so ljudje iz okoliških krajev, ki jih danes loči državna slovensko-hrvaška meja, zgradili božjepotno cerkvico, posvečeno sv. Katarini.

Božjepotna cerkvica na hribu se je sesula sama ali pa so jo porušili, o čemer pa ni natančnih podatkov. Pač pa so ljudje rešili kip sv. Katarine in ga prenesli v cerkev sosednjih Novokračin, kamor spada to območje. Pobočja nekoč gole kraške vzpetine so doživela svoj krvavi ples prve dni maja 1945, ko so enote jugoslovanske IV. armade poizkušale zaustaviti prodirajoče nemške vojake, ki so se prebijali proti Ilirski Bistrici.

Pobočja sv. Katarine so bila tedaj polna trupel enih in drugih vojakov. Povojni čas je naredil svoje. Katarina se je vse bolj zaraščala in visoko drevje je prekrilo njene skrivnosti. Potem pa je pred skoraj 20 leti prišlo do ponovnega “odkrivanja” Katarine, za kar ima vse zasluge tedaj ustanovljena Agrarna skupnost (AS) Novokračine, ki ji vsa leta predseduje Anton Šlosar, ob sodelovanju Franca Ružiča.

Člani AS so najprej začeli urejati pot po pobočju, nato so čistili drevje in podrastje na vrhu hriba, da se je zopet pokazalo obzidje nekoč mogočnega gradišča. V sodelovanju z Jožetom Kovačičem, tedanjim župnikom v Jelšanah, so leta 1994 postavili na vrhu hriba velik kamniti križ in odtlej se vsako leto v juniju tam zbirajo verniki k mašni daritvi.

Leta 2006 pa so na temeljih izginule božjepotne cerkve zgradili novo in vanjo prenesli kip sv. Katarine, ki je stoletja čakal v novokrajski cerkvi sv. Margarete. Tedaj so postavili ob poti tudi 14 lesenih križev, ki simbolizirajo postaje križevega pota. Ves čas pa so prizadevni člani AS Novokračine kultivirali ta prostor. Očistili so podrastje in posadili novo drevje, zgradili so večjo brunarico in plesišče ter na koncu še balinišče.

Kot nam je v pogovoru povedal Franc Ružič, je Katarina vse bolj obiskana izletniška točka, ves iztržek od oddajanja prostora pa vlagajo v njeno urejanje. Tako kot vsako leto v juniju je bila sveta maša tudi minulo nedeljo. Daroval jo je jelšanski župnik Franc Raspor, ki je uvodoma dejal, da je to obenem maša za vse padle na Katarini in za vse žrtve vojne iz teh krajev. Maše in popoldanskega srečanja se je po tradiciji udeležilo tudi precej ljudi iz sosednjih hrvaških krajev.

TOMO ŠAJN

Podpis k sliki:


Najbolj brano