Suhi zid na Krasu
Danes ob 15.30 bodo v knjižnici Divača odprli razstavo Suhozid na Krasu in predstavili rezultate dela študentske delavnice Suhozid, ki je v okviru projekta Kras 2011 konec aprila za teden dni združila strokovnjake in ljubitelje kraških suhozidnih konstrukcij.
Odpri galerijo
Boris Čok: “Naše hiške so, poleg teh v Jemnu, nekaj posebnega, saj so strokovnjaki edino v njih našli sledove ognjišč. Zlasti pastirji so se v njih očitno tudi greli in si v žerjavici mogoče spekli krompir.” Foto: Bogdan Macarol
KRAS>“Suhozid, kot ena najbolj znanih identitet kulturne krajine Krasa, je najstarejša znana konstrukcija, kjer je kamen uporabljen brez veziva v svoji elementarni obliki. Iz časov, ko je človek iznašel načelo sestavljanja s preklopom (korbeling), pa imamo danes nekaj sto let stara suhozidna kamnita zatočišča, ki so plod preprostega graditelja, kot so na Krasu hiške,” je povedal prof. dr. Borut Juvanec iz Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.
Kamen je naravna prvina, ki je vtisnila Krasu največji pečat. Ker je bilo pomanjkanje prsti, ki bi prekrila površinsko kamenje, eden od glavnim omejitvenih dejavnikov za obstoj človeka, so se nekdanji prebivalci Krasa tem skopim naravnim pogojem prilagodili tako, da so v okolici naselij - kjer so orali vsaj do globine lemeža – postopoma odstranili (trebili) kamenje in le tega vgrajevali v gomile, škarpe in suhe zidove. Mestoma so tako prestavili celo 10.000 kubičnih metrov kamenja in več na vsak kvadratni kilometer površine. Tako so nastali zlasti suhi zidovi, ki so označevali meje, varovali pred živino, divjadjo, plenilci, ognjem, burjo in sušo. Neredko so merili celo do 20 kilometrov na kvadratni kilometer.
Skupaj s sodelavcem doc. dr. Domnom Zupančičem sta konec aprila vodila enotedensko strokovno arhitekturno delavnico Suhozid v okviru širšega projekta Kras 2011. “To je le prvi korak k povezovanju ljudi na Krasu, kjer smo združili teoretična in praktična znanja in jih, nadgrajena s terenskim delom in iz njega izhajajočo razstavo, sedaj posredujemo vsem zainteresiranim, kot so šole, lokalno prebivalstvo, ustanove lokalnih uprav, turisti, knjižnice in drugi,” je dodal Zupančič.
Skupini 25 študentov, zlasti smeri arhitektura in etnologija, so na terenu svoja praktična znanja prenašali mojstri suhe gradnje Boris Čok iz Lokve, Mitja Kobal iz Branika, Pino Hrovatin iz Trebč in častni gost Norman Haddow iz Škotske. Pri izvedbi projekta so sodelovali tudi Park Škocjanske jame, Pedagoška fakulteta v Ljubljani (njihovih 12 študentov je imelo vzporedno v Pliskovici delavnico kraških tradicionalnih velikonočnih jedi) ter osnovne šole Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje, Bogomirja Magajne Divača, Antona Šibelja-Stjenka Komen ter šole v Dutovljah, katerih učenci so se učili gradnje hišk.
Poleg razstave, ki se bo tudi selila, bodo konec leta izdali tudi strokovno publikacijo, ki bo v besedi, risbi in fotografiji strnila napore in rezultate delavnice Suhozid. BOGDAN MACAROL