Stolpu so vdahnili življenje
Ob mnogih jalovih poskusih, da bi oživili štanjelski grad in staro jedro, je bilo tudi nekaj uspešnih. Med njimi je zagotovo Stolp na vratih, ki te dni zaokrožuje dvajset let galerijske dejavnosti. Njegovi upravljavci bodo dosedanjih 134 razstav jutri nadgradili z razstavo Pomežik Andreju Žigonu.
Razstavišče Stolp na vratih v Štanjelu upravlja zadnjih 20 let Marija Švagelj s soprogom in sinom Foto: Bogdan Macarol
ŠTANJEL
>
“Stolp na vratih sem junija 1993 prevzel v brezplačen najem od Občine Sežana, par let kasneje smo isti dogovor sklenili z novo nastalo Občino Komen. Od samega začetka je odprt za turiste, ki jih zanima notranjost, z njegove terase je lep razgled tudi po starem Štanjelu, Kraški planoti in Vipavski dolini,” je Jožef Švagelj opisal prevzem v upravljanje pred 20 leti.
Stolp na vratih je nekdaj varoval dostop v mestno naselje Štanjel z vzhodne, vipavske strani. Ker je vzporedna obvozna cesta nastala šele kasneje, so skozenj trgovci tovorili svoje blago do pristanišča v Štivanu in se vračali z drugim blagom v notranjost dežele. Zgrajen je bil zato, da bi ščitil pred roparskimi napadi, ki so jih izvajali zlasti Turki in Benečani. Čeprav že več stoletij nima obrambne funkcije, je še danes pomemben člen v veduti Štanjela in s tem del njegove identitete. V 30. letih prejšnjega stoletja mu je arhitekt Maks Fabiani z vključitvijo v stanovanjski kompleks spremenil namembnost v poletno jedilnico. Po porušitvi med vojaškimi spopadi med drugo svetovno vojno je šele v 70. letih dozorelo spoznanje, da je stolp vreden obnove. Današnjo podobo mu je dala arhitektka Nataša Štupar – Šumi s ciljem, da stavba postane razstavišče. Najprej je bila v njem arheološka razstava najdb iz sežanske občine, ki jo je uredil Goriški muzej. Tej so sledile še nekatere, najbolj odmevna je bila razstava o Maksu Fabianiju, ki jo je pripravilo Društvo arhitektov Primorske. Sčasoma je razstavna dejavnost v stolpu zamrla, stavba je začela samevati, saj so bila njena vrata za obiskovalce zaprta. Potem pa jo je pred 20 leti vnovič oživila družina Švagelj, ki tudi živi v bližini stolpa.
Z ženo sta najem vezala tudi na obujeno razstavno dejavnost. “Medtem ko je v pritličju trgovinica s spominki, s katero upravlja najin sin Tomaž, sta zgornji dve nadstropji v celoti namenjeni za razstave in druge dogodke,” je glavno namembnost impozantne stavbe predstavila Marija Švagelj.
V 20 letih se jih je v njej zvrstilo kar 134, zadnja leta v povprečju šest na leto. Možnost predstavitve javnosti so izkoristili tako že uveljavljeni umetniki kot tudi ljubiteljski, tako domači kot tuji. “Med tujci so bili Avstrijci, Italijani in Hrvati, največ pa je bilo Slovencev, posameznikov in skupin. Od prvega dogodka - razstave fotografij Tihomirja Pinterja - Portreti slovenskih pesnikov in pisateljev, ki je sovpadala z literarnim srečanjem Vilenica - smo tu gostili delavnice, predstavitve knjig, literarne večere, nastope glasbenikov. Največ pa je bilo razstav: slik v različnih tehnikah na različnih materialih, fotografij, kipov, keramike, tapiserij, inštalacij, svetil, novoletnih aranžmajev, cvetja, pirhov, oblek, čipk, ornamentov, obrednih posod in še kaj bi se našlo,” je naštela Marija Švagelj ob listanju knjig vtisov. O tem, da za ta razstavni prostor vlada veliko zanimanje, kaže tudi čakalna doba, ki je kar dve leti.
Družina Švagelj bo okrogli jubilej proslavila delovno, z razstavo “Pomežik Andreju Žigonu” ob deseti obletnici njegove smrti. Andrej Žigon (1951 - 2003) je bil pesnik, fotograf, igralec, popotnik in boem, znan pod vzdevkom Aleluja. Ob prijateljevanju z mnogimi znanimi Slovenci, ki so nastopali na njegovih dobrodelnih prireditvah, je izgorel ob zbiranju denarja za “smetiščarje” na Madagaskarju. Kot slovenist je generacijam učencev ostal v spominu kot izjemen učitelj, tako je v letih 1979 in 1980 učil tudi v osnovni šoli v Dutovljah. Po prezgodnji smrti je njegov arhiv prevzela knjižnica v Logatcu, kraju, kjer je odraščal in imel stalni naslov.
Na razstavi, ki bo na ogled do 4. novembra, bo v stolpu na ogled izbor njegovih osebnih predmetov, kot sta bila nepogrešljiva kitara in fotoaparat, avtorske fotografije in fotografije njega, njegova dobrodelna koledarja in dobrodelne razglednice, pesniške zbirke (za časa življenja sta izšli dve, ena pa še posthumno) ter slike, knjige in diplomsko delo o njem.
V Viteški dvorani štanjelskega gradu bo spominsko slovesnost obogatil kulturni program. V njem se bodo od 16. ure zvrstili projekcija videospota Poletna, ki ga je z njim posnela glasbena skupina Čuki, nastop skupine literarnega društva Zeleni oblaki iz Logatca, ki si je v letu 2004 nadela ime po Žigonovi prvi pesniški zbirki, ter projekcija 41-minutnega dokumentarnega filma “Aleluja Andrej Žigon”, ki je v letu 2004 nastal v režiji Primoža Godine.
BOGDAN MACAROL