Stoletni pričevalci Škocjanskih jam

V Parku Škocjanske jame so včeraj obeležili stoletnico prvega celovitega načrta Škocjanskih jam s predstavitvijo nekaj zanimivih projektov, ki so jih izpeljali ob tem pomembnem jubileju.

MATAVUN > Tisk faksimila načrta Škocjanskih jam iz leta 1913, prevod in izdaja dela raziskovalca Friedricha MüllerjaŠkocjanski jamski svet iz leta 1890, izdaja publikacije Stoletna pričevanja o Škocjanskih jamah, izdelava in postavitev replike stare table ter razstava Stoletna pričevanja o Škocjanskih jamah soprojekti, ki so jih včeraj predstavili v Parku Škocjanske jame (PŠJ).

Financirala jih je slovenska nacionalna komisija za Unesco, saj letos teče 27 let od vpisa Škocjanskih jam na Unescov seznam.

Zemljevid vseh zemljevidov

Kakor je na včerajšnji predstavitvi pojasnil strokovni sodelavec PŠJ Borut Peric, so se za faksimile zemljevida iz leta 1913 odločili, ker je bil to prvi celoviti načrt Škocjanskih jam. Nastal je na osnovi predhodnih načrtov, ki sta jih izdelala raziskovalca Škocjanskih jam - Nemec Anton Hanke in Tržačan Joseph Marinitsch. Po njunih predlogah ga je leta 1913 izdelal Anton Maeeraus s pomočjo Adolfa Saula. Izdala ga je primorska sekcija nemško-avstrijskega planinskega društva v Trstu.

”Ta načrt hranijo v tržaškem narodoslovnem muzeju in so nam ga z veseljem posodili ter dovolili objavo. Je prikaz do takrat odkritih rovov v Škocjanskih jamah z vsemi takratnimi poimenovanji za posamezne dele jam”, je načrt podrobneje predstavil Peric.

Drugi delprojekta pa je izdaja publikacije, ki so jo prevedli iz nemščine. Gre za delo iz leta 1890, ki je plod še enega od raziskovalcev, Friedricha Müllerja, z naslovom Škocjanski jamski svet.

Človek je bil tod že v prazgodovini

Delo je kot članek v reviji izšlo leta 1890 na Dunaju. Je natančen opis do takrat odkritih delov Škocjanskih jam, predvsem pa je v njem podrobno opisano samo raziskovanje.

Zadnje poglavje je namenjeno arheološkim najdbam, ki so jih odkrili prvi raziskovalci v različnih delih jam in ki so razkrile sledi človeške prisotnosti že v času prazgodovine. “Ker je bilo delo v originalu napisano zgolj v nemškem jeziku, je prevod izjemno dobrodošel za vse, ki jih zanimajo jame, zgodovina raziskav in način raziskovanja v preteklosti, predvsem pa za domačine, ki so s temi dogodki prek svojih prednikov neposredno povezani,” je dodal Peric. Prevod je delo sodelavka PŠJ Sitka Tepek.

Oznake in razstava

V PŠJ so izdali tudi drobno publikacijo z imenom Stoletna pričevanja o Škocjanskih jamah. Ta predstavlja delo pri vseh sklopih projekta, poleg dejstev o starih načrtih Škocjanskih jam vključuje še vsebine o starih oznakah s topografskimi imeni, ki so bile nameščene v jami, ter vsebine o starih razglednicah.

Vse troje je na ogled tudi na včeraj odprti razstavi v kletnih prostorih hiše Pr' Nanutovih v Matavunu. Na panojih je petnajst starih načrtov kronološkega prikaza razvoja načrta Škocjanskih jam, ki se z novimi odkritji jamskih potapljačev dopolnjuje še dandanes. Razglednice in table so strokovno popisali, na osnovi ene od tabel pa naredili repliko, ki so jo že namestili na mesto, kjer je stala nekoč.

Direktorica PŠJ Gordana Beltram je ob tem napovedala: “V kratkem bomo pripravili še nabor prispevkov, člankov in raziskav, prevedenih v slovenščino, ki jih hranimo v arhivu parka ali ki so nam jih darovali iz tujine.”

Marjutka Hafner iz slovenske komisije za Unesco in od oktobra tudi predsednica sveta javnega zavoda PŠJ pa je dodala: “Naša komisija je ta projekt podprla, saj je pomembno, da v PŠJ damo poleg varovanju narave poudarek tudi izredno dragoceni tehnični dediščini v jamah, zgodovinskim raziskavam in raziskovalcem jam, saj gre za prve raziskovalce jam na Krasu.”

LEA KALC FURLANIČ

---