Spomin na dr. Karla Štreklja ohranjajo le zanesenjaki
Ob 153. obletnici rojstva dr. Karla Štreklja je bila v njegovem rojstnem Gorjanskem v petek spominska prireditev. Slavnostni govornik prof. dr. Marko Terseglav je poudaril nujo po trajni umestitvi lika velikega jezikoslovca in etnologa v narodov spomin.
GORJANSKO >“Zgolj sto let po smrti dr. Karla Štreklja(1859 – 1912, op. avtorja) je spomin nanj še zasidran zlasti v zavesti vas Kraševcev in širše Primorcev. V širši, vseslovenski zavesti pa je ta veliki učenjak, luciden raziskovalec in rodoljub skoraj nepoznan,” je poudaril Štrekljev veliki poznavalec prof. dr. Marko Terseglav.
Letos bo minilo sto let od smrt dr. Karla Štreklja, zato se poleti obetata še dva dogodka v njegov spomin. V komenski knjižnici bodo povezali Štrekljevo ime in 40. obletnico knjižnice na večeru slovenskih ljudskih pesmi. Slovenska akademija znanosti in umetnosti pa na Krasu pripravlja prvi Štrekljev simpozij. Z mednarodno udeležbo želi predstaviti njegovo dediščino Sloveniji in Evropi.
Delo dr. Karla Štreklja proučuje že 40 let. Kot profesor folkloristike na ljubljanski filozofski fakulteti je presenečen, kako slabo ga poznajo celo študenti, bodoči narodovi intelektualci: “Splošna pozaba po mojem temelji v tem, da se je jezikoslovec Štrekelj kot zbiratelj ljudskega blaga najbolj uveljavil v fokloristični stroki, ki še danes med kulturnimi in literarnimi zgodovinarji velja bolj kot privesek ali neko predstanje naše kulture.”
Sprva kot profesor na dunajski univerzi, kasneje na univerzi v Gradcu, ves čas pa s pomočjo razvejane mreže zapisovalcev na terenu, je Štrekelj izdal 14 snopičev slovenskih ljudskih pesmi. Po njegovi smrti so zbirko dopolnili s 15. in 16. snopičem ter obsežnim uvodom. Vse skupaj so zvezali v štiri debele knjige, to je bila ob izidu najboljša in najobširnejša taka zbirka pri slovanskih narodih. Zato je bil Štrekelj že za časa življenja visoko cenjen v strokovnih krogih in pri ostalih kultiviranih evropskih narodih.
Toda njegovo življenjsko delo, ki ga je samoiniciativno opravljal izven svojega delovnega urnika - to so štiri knjige z več kot osem tisoč pesmimi z variantami - ga predstavlja kot velikega Slovenca, je prepričan Terseglav: “Njegovo ime bi moral poznati vsak, ki mu je materina beseda draga.”
Do narodove amnezije je bil kritičen tudi komenski župan Danijel Božič. Zgolj peščici zanesenjakov gre namreč zahvala, da je v Gorjanskem sedaj urejena Štrekljeva spominska soba; da sta po njem poimenovana kulturno društvo in vsedržavna nagrada za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi.
“Štreklju se postopoma tako oddolžujemo zlasti njegovi sovaščani in Kraševci. Ob njegovem ponosnem dvigu ljudske slovenščine na akademsko raven, kar mu je uspelo v največkrat neprijaznem nemškem jezikovnem okolju, pa je dozorel čas, da se tega zave tudi ves narod,” je prepričan Božič.
Ob povezovalki Ani Godnik so v besedi, glasbi in plesu kulturni program sooblikovali člani Kulturnega društva Karla Štreklja Komen, Mešanega pevskega zbora Gorjansko in učenci Glasbene šole Sežana.
BOGDAN MACAROL