Sožitje kmetijstva in narave

Z zaključno predstavitvijo udeležencev se je konec tedna končal enoletni projekt Natura 2000 v dolini Branice. Njegov namen je bil povečati poznavanje omrežja Natura 2000 in značilnosti varovanih vrst območja doline med lokalnimi prebivalci, pa tudi v širši javnosti.

Odpri galerijo

KODRETI>“Ekosistemske usluge, ki nam jih nudi narava, od proizvodnje kisika in porabe ogljikovega dioksida, zagotavljanje čiste vode, nastajanje plodnih tal, opraševanje, varovanje pred poplavami in erozijo ter zagotavljanje možnosti za rekreacijo, oddih in sprostitev, če naštejem le nekatere, so za človeštvo preživetveno pomembne,” je številne obiskovalce ob zaključku projekta Natura 2000 v dolini Branice nagovoril dr. Darij Krajčič, direktor Zavoda RS za varstvo narave. “Čeprav smo donedavno mislili , da so te usluge samoumevne in zastonj, opažamo - sedaj ko jih zaradi lastne nespameti izgubljamo in smo zato soočeni z mnogimi problemi, tako lokalno kot globalno -, da temu ni tako,” je Krajčič še podkrepil pomen sodobnega naravovarstva.

Ducat braniških draguljev

Evropska unija naravo, vredno posebnega varstva, zato nadzoruje tudi z mrežo območij, imenovanih območja Natura 2000. Eno takih je tudi dolina Branice, ki zajema zgornji del porečja reke Branice z južnim delom Vipavskih gričev, pa tudi gozd in travišča na Krasu med Kobjeglavo, Škrbino in Taborom. “Na območju varujemo zlasti potoke in druga vodna okolja, gozdove, suha travišča ter brinovja, saj so to življenjska okolja vsaj dvanajstih redkih in ogroženih vrst živali, kot so laška žaba, hribski urh, kačji pastir veliki studenčar, hrošč rogač, riba grba,” je povedala vodja projekta, biologinja Irena Kodele Krašna. Posebnost doline so tudi visokodebelni sadovnjaki, ki zagotavljajo primerno življenjsko okolje redkim vrstam ptic.

Brez domačinov ni Nature

V zadnjem letu so tu izvajali številne projektne aktivnosti, sofinancirane iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. “Naš cilj je bil seznaniti prebivalce območja, pa tudi širšo javnost, kakšno vrednost z ohranjeno naravo še imajo. Z mladimi in starejšimi smo se družili na naravoslovnih dnevih, tekmovanju v znanju med šolami ter v skupinah popisovali varovane vrste v okviru raziskovalnega tabora,” je dodala naravovarstvenica.

Nosilec projekta je bila novogoriška območna enota Zavoda RS za varstvo narave, vanj pa so bili vključeni še trije lokalni partnerji: Hiša posebne sorte Vid Sorta s.p, Kulturno društvo Karla Štreklja Komen in Center za razvoj podeželja TRG Vipava.

“Za promocijo narave doline Branice ter naravi naklonjenega sonaravnega kmetijstva in turizma, od katerega tu živimo, imamo zdaj brošuro, razglednice, plakate, stenski koledar (ki je že pošel) ter kratek dokumentarni film, ki bo izšel tudi na DVD,” je izdelke, ki bodo zanimivi tudi za druge obiskovalce, nanizal Vid Sorta.

Dobro so se v projekt vključili tudi številni drugi domačini: “Ker so izdelali tudi koncept varstva območja z izhodišči za načrt upravljanja, nas veseli, da smo bili tudi domačini povabljeni k njegovi pripravi, saj se tiče tudi naše prihodnosti,” je mnenje domačinov povzel eden izmed njih, Mitja Pirnat iz Kodretov.

BOGDAN MACAROL

---