Sodobne kraške hiše iz slame
Ob stihijski širitvi kraških vasi v zadnjih letih, ki je uničila prej arhitekturno zgledno podobo Krasa, so nekateri opozorili, da bi morala tudi stroka doreči, kakšne naj bodo novogradnje na Krasu. Eno od možnih rešitev za novo kraško naselje je v petek v komenski šoli predstavil mladi domači arhitekt Matej Perčič.
Ana Grk in Matej Perčič Foto: Petra Mezinec
KOMEN>Matej Perčič vidi na Krasu dve ključni težavi pri gradnji stanovanjskih objektov. “Prvi dejavnik je urbanistični in predstavlja izginjanje tradicionalnega, za bivanje kvalitetnejšega lokalnega kraškega urbanizma,” pojasni prvo težavo, druga pa je po njegovem mnenju cenovna nedostopnost gradnje in vzdrževanje stanovanjskih objektov.
Ob Perčičevi zamisli sodobnega kraškega naselja so v petek v Komnu predstavili tudi vizijo za komenski trg, ki jo je že pred desetimi leti pripravila Ana Grk. Komen je občinsko središče, zato rabi center. Komenski trg pa je zdaj podrejen prometu. “Z enostavnimi posegi bi se ga dalo urediti. S tem bi naselje pridobilo kvaliteten javni prostor, kjer bi se ljudje lahko zadrževali,” pojasni Grkova. Trg bi moral biti bolj zelen, pregleden, predvsem pa bi ponujal več prostora za občane. Prostor trga bi morali izprazniti. “Bencinsko črpalko bi bilo bolj smiselno premakniti na začetek Komna. Izprazniti pa bi morali tudi parkirišča ob vhodih v pomembnejše objekte,” pravi. Težave s komenskim trgom so tudi po desetih letih še vedno enake. Tega se zaveda tudi župan Danijel Božič, ki se je udeležil predstavitve. Zagotovil je, da bodo že v tem koledarskem letu narejeni prvi koraki k temu, da se trg vrne ljudem. To le ena od običajnih faz v razvoju naselja, je ob tem poudarila Grkova, ki deluje v skupini Prostorož. Ta se posveča prav temu, kako javni prostor narediti aktiven in prijazen za uporabnike.
Zato si je zadal zahtevno nalogo. Ugotavljal je, kako narediti najcenejšo in kar se da ekonomično hišo, ki bi črpala iz kraške tradicije in ustrezala potrebam sodobnega človeka. “Marsikdo hodi občudovati na Kras stare hiše, ki so lepe, ker so pametno narejene in je v njih veliko inteligence. Zanje so značilne manjše parcele, ki imajo cel kup prednosti. Bolj so intimne, obrnjene na sončno stran in še bi lahko naštevali,” pove o privlačnosti kraške arhitekture, ki ga je spodbudila, da ji je posvetil tudi diplomsko nalogo, pri kateri ga je usmerjal mentor Aleš Vodopivec.
Hiša iz slame
Pri načrtovanju hiše in zaselka je upošteval tradicionalno, vendar ni pozabil na zahteve sodobnega mladega človeka: cenovno dostopnost in energetsko varčnost. Zato si je zamislil dve tipični hiši, ena meri 85 kvadratnih metrov, druga pa 115.
“Gre za hiše, ki so narejene iz lesene konstrukcije in slame,” pove Perčič in pojasni: »Enostavneje jih je graditi, poleg tega je prednost veliko boljša toplotna izolacija.” Ogrevanje take hiše bi stalo le 300 evrov na leto.
Kot je povedal arhitekt, se lastnikom požarov ni treba bati, saj slama skupaj z ilovico preprečuje vdor kisika in je zato bolj varna od navadnega zidu. “Slama se je na Krasu nekoč že uporabljala. Kljub splošnemu prepričanju, da so korci avtohtona kraška kritina, to ni res. Sem so prišli pozno,” je še pojasnil.
Naselje s hierarhijo
V zaselku bi imela vsaka hiša svoje dvorišče, borjač, obrnjene bi bile na sončno stran, obkrožal pa bi jih dva metra visok zid. Perčičevo naselje se od satelitskih naselij razlikuje tudi po tem, da predvideva javni prostor, na katerem bi se lahko prebivalci družili. “Težava satelitskih naselij je, da nimajo hierarhije,” pojasni.
Ali bo do gradnje takega naselja res prišlo, ni v njegovih rokah: “Sem pa prepričan, da so tovrstni objekti prihodnost. V Sloveniji je postavljenih že več kot deset hiš s tako gradbeno tehniko. Sam sem jih prilagodil primorskim razmeram.”
Izobraževanje je rešitev
Zadnja leta se v javnosti veliko pojavljajo razprave o gradnji na Krasu, napakah v zadnjih desetletjih in spoštovanju arhitekturne dediščine. Perčič ni kritičen: “Sem optimist in zrem naprej. Vsa arhitektura, ki se je zadnjih trideset let delala, je imela svoj razlog.”
Največjo moč ima po njegovem zakonodaja. Rešitev trenutne situacije vidi v izobraževanju: “Predvsem razumem ljudi. Vse te anomalije, ki jih marsikdo opaža in se pojavljajo v medijih, so posledica neznanja. Ne moreš uzakoniti lepe barve. Ali imaš občutek ali ga nimaš.”
PETRA MEZINEC