So propadanje znamenitega mostu pospešili prav gradbinci?

Ko se je razvedelo, da se namerava Direkcija RS za ceste (zopet) lotiti obnovitvenih del glavnega cestnega mostu v Prestranku, so se domačini spomnili, da je to že počela pred približno osmimi leti.

Prestrančani so prepričani, da so tovrstne luknje v mostu pod regionalno cesto Postojna-Pivka nastale šele pred osmimi leti, ko so vanj zavrtali prav upravljalci  Foto: Lori Ferko
Prestrančani so prepričani, da so tovrstne luknje v mostu pod regionalno cesto Postojna-Pivka nastale šele pred osmimi leti, ko so vanj zavrtali prav upravljalci  Foto: Lori Ferko

PRESTRANEK > Takrat naj bi temu, kot pravijo domačini, neuničljivemu mostu s slabo opravljenim delom zadala močne poškodbe, tako rekoč uničila lokalno kulturno dediščino in ga pustila v klavrnem stanju.

Med mnogimi lepimi in zanimivimi mostovi v Prestranku, teh je veliko tudi v okoliških vaseh, ki bi po mnenju poznavalcev sodili med kulturno dediščino, naj bi prvi, že v času Marije Terezije, dva kraja povezal kamniti most, ki kot arhitekturna znamenitost danes prehod čez reko Pivko omogoča tam, kjer se regionalna cesta odcepi proti lokalni cesti za vas Žeje.

Na Direkcijo za ceste smo povprašali, kdaj so nazadnje z obnovitvenimi deli posegli v prestranški most. Povedali so, da je bilo to leta 1986, ko Direkcija ni bila upravljalka mostu, ampak so bila to cestna podjetja. So pa pritrdili, da bi utegnila biti popravila pred osmimi leti, o katerih govorijo domačini, v okviru rednega vzdrževanja, ki ga zanje opravlja Cestno podjetje Nova Gorica. Dodali so še, da je 60 odstotkov mostov na cestnem omrežju, s katerim upravljajo, iz obdobja, ko so veljala drugačna pravila glede prometnih obtežitev. “V zadnjih 110 letih je bilo v veljavi osem pravilnikov, spreminjali so jih hkrati z razvojem gospodarskih vozil. Tako imamo danes na cestah večino tovornih vozil s težo 40 ton, medtem ko v Evropi že razmišljajo o 60-tonskih polpriklopnikih. A še v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so bili mostovi pretežno načrtovani za dvoosna tovorna vozila s skupno maso 13 ton. Most v Prestranku je bil grajen leta 1930 v skladu s takrat veljavnimi pravili glede otežitve,” so pojasnili.

O zgodovini mostu

Ker so ga nekoliko neprimerno postavili, tako da je bilo potrebno tam ostro zavijati, je italijanska vojska okoli leta 1926 le nekaj metrov stran od starega zgradila novi most. Ta se je na privlačnejšem terenu bolje zlil z okoljem, postal je del življenja v Prestranku in od takrat glavna prometnica med Pivko in Postojno.

Kot še pripoveduje eden od domačinov, Brane Fatur, so Italijani v tistih letih tu zgradili še sedem ogromnih stanovanjskih blokov, v katerih so prebivali “financarji”, železničarji in drugi. Takrat je tu zaživelo naselje Prestranek.

Fatur se spominja pričevanj prednikov, da je bil ta glavni mestni most od nekdaj zelo trden - “kot kamen kost”, se je reklo. “Italijanski gradbeniki so bili, tako vedo povedati domačini, odlični strokovnjaki za gradnjo mostov,” dodaja Fatur.Njegovo vzdržljivost so zato občudovali, ne nazadnje so ga lahko prečkali tovornjaki, ki so prevažali do 30 ton gradbenega materiala. Odvajanje vode z vozne površine pa je bilo tako dobro urejeno, da je bil ta po vsej svoji površini venomer suh, še navaja sogovornik. In dodaja, da je tako bilo do pred osmimi let, ko so ga v roke vzeli sedanji upravljalci.

Direkcija za ceste je nedavno zaradi domnevne statične ogroženosti na prestranškem mostu vzpostavila izmenični enosmerni promet s semaforji, s čimer naj bi razbremenila nosilnost tega objekta. Na javni razpis za rekonstrukcijo se je prijavilo sedem ponudnikov. Med njimi je za gradbena dela največje plačilo zahtevalo Splošno gradbeno podjetje Zidgrad iz Idrije (574.600 evrov), najnižjo pa podjetje Rafael iz Sevnice (362.500 evrov). Direkcija najugodnejšega ponudnika še ne bo mogla izbrati, saj so nekateri vložili revizijski zahtevek oziroma pritožbo zoper razpisno dokumentacijo in pogoj, ki je zahteval izkazovanje solidnosti poslovanja.

Krajani z obnovo nezadovoljni

Krajani so takrat nezadovoljno spremljali obnovitvena dela. Kot so ugotavljali, še pripoveduje Fatur, so oluščili plast asfalta, most obložili z železnimi traverzami in oblili s težkim armiranim betonom. “Delali so kot gradbeniki, ki za seboj pustijo neometano hišo. Most so zgolj okrušili, prebili, prevrtali. Zdaj so v njem ogromne luknje, ki so seveda posledica nedokončanega dela. Z debelim asfaltiranjem ceste so vozno površino dvignili za toliko, da je od nekdaj 1,2 metra ostala le še pol metra visoka ograja, kar seveda ogroža varnost,” pravi Fatur.

Inšpekcija po tem posegu ni nikoli preverjala, ali je most še varen za pešce, trdi sogovornik. Niti sedaj, ko se govori o statični ogroženosti in slabi nosilnosti, tega ni nihče testiral, je še prepričan Fatur. “Zaradi, po mojem mnenju, nesposobnosti gradbene stroke imamo v Prestranku most, ki je bil v svoji strukturi nekoč izjemen, čudovit, danes pa ni več varen oziroma uporaben,” še dodaja.

Navaja še, da se je podobno zgodilo pri mostu pod tako imenovano vojaško cesto, ki povezuje bregova na poti do vadišča Poček. Postavili so ga leta 1938 za potrebe italijanske vojske, ki je tod speljala bližnjico za prevoz orožja do vojaških kasarn v Postojni.

LORI FERKO


Najbolj brano