Slovenska zGodba z godbo
Letošnji novoletni koncert Kraške pihalne godbe je bil odet v zvoke slovenskih avtorjev. Za dodatni optimizem je poskrbel gost večera Gal Gjurin, ki je bil navdušen nad sodelovanjem poslušalcev, oni pa nad njegovo glasbo - in imenom njegovega sina. To namreč ne bi moglo biti bolj kraško.
Kot poseben glasbeni gost je nastopil Gal Gjurin, ki je dokazal, da odlično obvlada svoj posel, poslušalce pa navdušil še z imenom svojega sina Foto: Bogdan Macarol
SEŽANA
>
“V 20 letih delovanja godbe se je nabralo kar nekaj skladb domačih avtorjev in - tudi na željo zvestih poslušalcev - smo prvič v celoti pripravili program samo slovenskih avtorjev, poimenovan Slovenska zGodba,” je navdušenje številnega občinstva nad letošnjo novostjo delil tudi Ivo Bašič, dirigent Kraške pihalne godbe. Ob zimzelenih skladbah, kot so bile Avsenikova Prijatelji, ostanimo prijatelji, Privškovima Nad mestom se dani ter Vozi me vlak, ponarodeli V dolini tihi, venčku pesmi Faraonov ter ostalih skladbah, kjer sta nastopila solista Uroš Pavlovič na mali trobenti in Matjaž Kos na trobenti, je občinstvo dobro sprejelo tudi sočasno projekcijo domoljubnih fotografij, ki sta jih posnela sežanska fotografa Jadran in Ana Čeh.
Kot posebni gost je nastopil Gal Gjurin, znan kot slovenski multiinstrumentalist, pevec, skladatelj in literat. “Gala sem spoznal na prvem festivalu Brinjevka. Stalno se dokazuje kot izvrsten glasbenik in 'borec za slovensko glasbo'. Povabilu se je z veseljem odzval in z nami zapel dve priredbi lastnih skladb za pihalni orkester,” je povedal Bašič.
Poslušalcem se je za intenzivno sodelovanje Gjurin oddolžil z dodatkom, skladbama Mrak in Tanzanija. “Tanzanija je moje avtorsko delo, ki sem ga napisal v izmišljenem jeziku. Zahteva sodelovanje poslušalcev, ki so se tokrat izvrstno odrezali, zato se bom na svoji turneji s simfoniki, ki jo imam po državi, v začetku naslednjega leta z veseljem še enkrat predstavil na Krasu. Lepe spomine bom imel tudi na mlade godbenike, zato bi si z njimi to izkušnjo želel še kdaj ponoviti,” je bil po nedeljskem nastopu v Sežani zadovoljen Gjurin.
Dokončno pa je Kraševke in Kraševce osvojil z omembo, da je svojemu drugemu sinu dal ime Kras. “V njem je povzet njegov karakter, ki je tak kot vaš svet: je kamnit, ampak roden,” je še povedal Gjurin, ki umetniški navdih išče tudi z obiskovanjem Kosovelovega groba v Tomaju.
BOGDAN MACAROL