Skupaj bodo redili prašiča

Deset let po sprejemu Slovenije v Evropsko unijo in šest let po vstopu v schengensko območje domačini ob slovensko-italijanski meji na Krasu ugotavljajo, da so bila pričakovanja o sodelovanju večja od doseženega. Eden redkih primerov dobre prakse je delovanje vaščanov Pliskovice.

PLISKOVICA, ZGONIK >Od nekdaj enoten Kras je prva meja grobo presekala šele ob koncu druge svetovne vojne, od leta 1954 je to postala administrativna ločnica med dvema državama z različnima političnima sistemoma. Za pot prek nje so se Kraševci na obeh straneh posluževali maloobmejnih prehodov, medtem ko je bilo nepooblaščeno približevanje meje izven uradnih mest tvegano početje, za katerega so ljudje tvegali zapor ali celo življenje.

Čez mejo “na šverc”

“Leta 2002 smo se opogumili ter po nekdanji poti mlekaric odšli na “šverc” preko hriba v sosednji Zgonik, ki je v Italiji. Po isti poti se je skupina, s sabo smo imeli celo konja, še isti dan srečno vrnila,” je Ivica Žerjal, predsednica leta 2002 ustanovljenega Razvojnega društva Pliska iz Pliskovice, opisala eno izmed prvih društvenih akcij.

V naslednjih letih so mejo na tem pohodu prečkali legalno. “Medtem ko so nam dovoljenja izdajali v Ljubljani in nato v Kopru, je v Italiji trajalo tudi dva meseca, da je Rim dal zeleno luč. Konec leta 2007, ko nam je vključitev v schengensko območje sprostila prehod meje, pa je odpadla tudi ta ovira,” dodaja Žerjalova.

Čezmejni prašič

Pliskovljani so novo svobodo zajeli s polno žlico. Poleg vsakoletnih čezmejnih pohodov, pri katerih so organizacijo izmenjevali z upravo občine Zgonik, jih je s sosedi povezala tudi skupna trgatev trt na Latniku evropskega prijateljstva, ki od leta 2004 krasi središče Pliskovice, eno trto pa so podarili Zgoniku. Skupaj iz tropin teh trt tudi skuhajo tropinovec, ki konča kot protokolarno darilo občin Sežana in Zgonik. “Vodstvi obeh občin nam priznavata, da smo orali ledino boljšega sodelovanja ravno mi. Medtem ko sami nadaljujemo zlasti kulturno sodelovanje v okviru vsakoletnega Festivala prijateljstva, občini skupaj in z drugimi sodelujeta pri evropskih projektih. Letos jeseni bomo prvič od sosedov dobili v rejo prašiča, ki bo nato končal konec leta na skupnih kolinah,” je Žerjalova predstavila najnovejšo nadgradnjo sodelovanja.

Poglobiti gospodarsko sodelovanje

Ker se je pohod po poti mlekaric nekoliko izpel, so pred tremi leti uvedli pohod na osmice v Samatorco. Letos jih sicer samo pet. So pa Pliskovljani odpeljali čez mejo tudi dobrodelno prodajno razstavo del, nastalih na ex temporu odprtih borjačev v Pliskovici, je povedala Žerjalova v nedeljo, tik pred odhodom 80 pohodnikov proti Samatorci. Nekateri udeleženci, kot sta Nataša Sedmak iz Križa pri Trstu in Jožef Švagelj iz Štanjela, pohod jemljejo zlasti kot organizirano rekreacijo, mnogi pa tudi kot sredstvo za tkanje novih stikov.

Zgoniški podžupan Rado Milič pa meni, da je treba nujno poglobiti zlasti gospodarsko sodelovanje. “Ta pohod je priložnost, da damo z njim spodbudo tudi zagonu gostinstva in turizma, kamor sodijo tudi osmice. Obenem pridobi tudi mala obrt s ponudbo spominkov in umetniškimi deli ter ne nazadnje kmetijstvo. Vse to to so viri za preživetje lokalnega prebivalstva,” je poudaril čedalje bolj normalno sodelovanje v vseh oblikah donedavno z mejo ločenih sosedov.

BOGDAN MACAROL

---