Skriti drevoredi in stoletni hrasti

Kobilarna Lipica bo na tradicionalnih Dnevih Kobilarne, ki bodo ta konec tedna, predstavila obiskovalcem tudi bogato dendrološko dediščino: stoletne hraste in izjemne drevorede.

Dunajski ali drevored trojčkov: drevesa ob njem so sadili po tri skupaj, ker so po njem vozili triletne žrebce na Dunaj
 Foto: Marica Uršič Zupan
Dunajski ali drevored trojčkov: drevesa ob njem so sadili po tri skupaj, ker so po njem vozili triletne žrebce na Dunaj  Foto: Marica Uršič Zupan

LIPICA > “Ker Dnevi Kobilarne Lipica sovpadajo s tednom evropske kulturne dediščine, bomo v soboto opozorili javnost na dragoceno naravno in kulturno dediščino, ki jo imamo v Lipici. Tokrat bomo pozornost posvetili drevoredom in hrastom,” je povedala Nataša Kolenc, pomočnica direktorja za investicije, naravno in kulturno dediščino v Lipici.

Lipica je izjemen spomenik naravne dediščine, ki pa ga obiskovalci le redko lahko vidijo, saj se po posestvu ne morejo prosto gibati. V soboto pa se bodo lahko udeležili vodenega ogleda, kakršnega v Lipici pripravljajo za šole in druge skupine. “Ta se začne v muzeju Lipikum, ki je bil že zasnovan tako, da obiskovalcem predstavi osnovno zgodbo Lipice, ki jo potem lahko v živo doživijo na vodenem ogledu po posestvu,” pojasni Kolenčeva.

Osrednji dogodek Dnevov Kobilarne Lipica bo nedeljska gala predstava na lipiškem hipodromu, ki jo bodo ob 15. uri “odigrali” lipicanski žrebci v točkah Lipiške šole jahanja, lipiške vprege in plemenski žrebci Kobilarne Lipica.

Kot gostje se bodo predstavili tudi lipicanske vprege in kvadrilje Združenja rejcev lipicanca Slovenije, konjeniška policija in slovenska ekipa voznikov vpreg, ki je na svetovnem prvenstvu dosegla najboljši rezultat za Slovenijo doslej. Iz tujine bodo prišli čikoši iz madžarske puste (iz Hortobagyerja) in voltežirna skupina z Madžarske.

Ves dan bodo možni sprehodi skozi kobilarno, ogledi muzeja lipicanca Lipikum in galerije Avgusta Černigoja, od 11. do 13. ure bo v jahalnici možen ogled treninga Lipiške šole jahanja, ob 11., 12. in 13. uri pa v kovačiji ob jahalnici prikaz podkovanja konj in pol ure kasneje prikaz vpreganja konj. Od petka do nedelje pa bo v Lipici tudi državno prvenstvo v vožnji vpreg: jutri se bodo od 11. ure dalje na hipodromu pomerile vprege v dresurni vožnji, v soboto v maratonski in v nedeljo v spretnostni vožnji.

Trojčki za triletne žrebce

Med manj znanimi, a izjemno dragocenimi in zanimivimi točkami posestva so drevoredi. Vsak ima svoje ime in svojo zgodbo. Tako je prvi, na katerega stopijo obiskovalci, Tržaški drevored, ki je v preteklosti povezoval Trst z njegovim naravnim zaledjem - z Lipico. Kostanjev drevored je dobil ime po drevesih, ki ga oblikujejo, medtem ko ima tretji kar tri imena: Dunajski, Maklenov in Drevored trojčkov. Maklenov po drevesih, ki rastejo ob njem, Dunajski po mestu, proti kateremu vodi, Drevored trojčkov pa zato, ker so drevesa ob njem posadili v skupinah po tri skupaj. In to ne naključno, temveč zato, ker “so po tem drevoredu vozili triletne žrebce na Dunaj,” pojasni Kolenčeva.

Voden ogled vključuje poleg drevoredov tudi dva kala in ledenico. “Z njim pa popeljemo obiskovalce z asfalta v sicer zaprti del posestva,” še pove skrbnica lipiške naravne dediščine.

Hrasti umirajo

Drugi del sobotnega dogajanja pa bo namenjen lipiškemu drevesnemu fondu. O tem bo v soboto na delavnici govoril strokovnjak Matjaž Mastnak. Predstavil bo vrste dreves, ki delajo Lipico “zeleno”, tipe hrastov, njihovo starost, posege, ki so jih poškodovali, pa tudi možnosti, kako to dragoceno dediščino ohraniti oziroma pomladiti. Če ne bomo pravočasno ukrepali, bo namreč izginila pred našimi očmi. “Lipiški hrasti so stari od dvesto do tristo let. Njihova življenjska doba se izteka,” pravi Kolenčeva in takoj opozori, da je saditev novih izjemno težka naloga. Ker so to posamezna drevesa, ker rastejo na plitkih tleh, za povrh še v ekstremnih klimatskih pogojih, bi bilo sajenje hrastov zelo verjetno obsojeno na neuspeh. V Lipici bodo zato poskušali pustiti določena območja okrog hrastov nepokošena, da bi se zasejali novi hrasti, pa tudi z drugimi metodami.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano