Škocjanske jame že četrt stoletja na Unescovem seznamu
V Parku Škocjanske jame so 25. obletnico vpisa na seznam Unesca proslavili z odprtjem kongresnega centra Pr Nanetovh in obiskom evropskega komisarja Janez Potočnika, ki je poudaril, da so Škocjanske jame dober primer varovanja naravne in kulturne dediščine, za kar so zaslužni predvsem ljudje.
Obnova hiše Pr Nanetovh v kongresni center je bila zadnji del 2,5 milijona evrov visoke naložbe na območju parka iz evropskih strukturnih skladov. Že prej so obnovili dvigalo ter turistično infrastrukturi v dveh jamah in okolici. Foto: Tino Mamić
MATAVUN, DIVAČA >Včerajšnje popoldne je bilo v Matavunu in njegovem podzemlju, Škocjanskih jamah, na moč slovesno. Spomnili so se na 28. november pred četrt stoletja, ko so Škocjanske jame kot prvi in do nedavna edini slovenski naravni spomenik postale del prestižnega seznama Unescove svetovne dediščine.
Sosednje države so na Unescov seznam vpisale veliko več spomenikov kot Slovenija: Hrvaška 7, Avstrija 9, Madžarska 8 (med njimi celo del tamkajšnjega krasa), Italija pa kar 47. Slovenija je šele letos poleti dobila drugi vpis, pa še to v sklopu šestih držav: alpska prazgodovinska kolišča na ljubljanskem Barju. Za kandidaturo so se že pred leti začeli ogrevati tudi Sečoveljske soline, bolnica Franja in živosrebrni rudnik Idrija, ki mu lani za las ni uspelo priti na seznam.
V hiši Pr Nanetovh, ki ima status kulturnega spomenika, bo poslej prenovljeni promocijsko-kongresni center. V nekoč meščansko urejeni stavbi, ki ima celo dobro freske s konca 19. stoletja, je več dvoran, pisarn, knjižnica, arhiv in kuhinja. Sodobna oprema vključuje tudi velike elektronske zaslone in računalniško opremo. Mislili so tudi na protokolarne dejavnosti in poroke, ki bodo lahko v stavbi ali na vrtu.
Za kakovostni, ne množični turizem
Denar za prenovo sta večinoma prispevali država in sklad za regionalni razvoj EU. Trak je včeraj popoldne prerezal tudi prvi mož direktorata za turizem Marjan Hribar. “Naši načrti se danes niso ustavili. Da se bo uresničil celoten načrt razvoja Parka Škocjanske jame, bomo vložili še poldrugi milijon evrov,” je napovedal Hribar. Hkrati je podčrtal, da se mora kraj razvijati v kakovostnem smislu, saj ni bilo nikoli mišljeno, da bi se šli množični turizem.
Projekt je zastavil že nekdanji direktor Parka Albin Debevec, ki ga je Hribar v govoru pozdravil kot človeka z vizijo. Debevec včeraj ni skrival veselja, da je restavrirana hiša odprta: “To je priložnost za mlade, ki se lahko tu izobražujejo, pa tudi za razvoj Krasa in Brkinov.” V hiši bi se lahko izobraževali študenti, ki bi bivali v bližnjih zasebnih sobah.
Osrednja slovesnost pa je bila včeraj pod noč v divaški osnovni šoli, kjer je bil slavnostni govornik evropski komisar Janez Potočnik. Kulturni program so oblikovali divaški pihalni orkester, osnovnošolci, baletno društvo, orkester Mirarco in Košanski oktet. Potočnik je v govoru dejal: “Veliko je bilo narejenega. Dosežki, ki jih podarja in poudarja lepota, ki nas obkroža, govorijo zase. A tudi če nam narava pričara še tako prepričljivo izhodišče, uspehi ne pridejo sami od sebe. Potrebni so ljudje, njihove ideje in pridne roke.” Potočnik je ob teh besedah čestital direktorici Gordani Beltram in vsemu osebju parka.
Nikoli ni prepozno
Spregovorila je tudi posebna gostja, vodja oddelka za Evropo Unescovega pariškega Centra za svetovno dediščino Petya Totcharova. Na vprašanje PN, kako vidi Slovenijo, ki ima na Unescovem seznamu samo dva spomenika, je odgovorila, da lahko v prihodnosti to nadoknadimo. Povedala je, da so novi predlogi že v obravnavi in bi lahko Slovenija kmalu razširila svoj seznam. “Nikoli ni prepozno. Moramo pa tudi upoštevati, da Slovenija, ki ima sicer veliko lepot - tudi takih, ki bi si zaslužile vpis na Unescov seznam - ni tako velika kot nekatere druge države, ki imajo veliko več spomenikov na seznamu,” je ocenila Totcharova.
TINO MAMIĆ