Sežanski gasilci prvi na požarih in nesrečah
S svečanostjo v Kosovelovem domu so v petek obeležili 20. obletnico Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana (zavod). Iz skromnih začetkov se je v teh letih pod njegovim okriljem oblikovala visoko usposobljena četa poklicnih gasilcev, ki uspešno deluje ne le doma, temveč po potrebi tudi drugje.
Ob slovesnosti so zaslužnim podelili tudi spominske plakete in gasilske znake. Zlatega so dobili Miro Orel (posthumno –ph), Drago Počkar, Igor Bole in Miran Bogataj, srebrnega Drago Sila, Jordan Kariž, Jordan Frankovič (ph), Jože Golinar (ph), bronastega pa Bogdan Mezgec, Boris Urbančič, Samo Bordon (ph) in Ervin Blokar (ph) Foto: Bogdan Macarol
SEŽANA> Zavod pokriva območje občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana, ki so tudi njegove soustanoviteljice. “Naša posebnost je ne le velikost tega območja, ki meri 665 kvadratnih kilometrov, temveč tudi njegova uvrščenost v najvišjo kategorijo požarne ogroženosti v državi,” je povedal direktor zavoda Igor Bole. Ob gašenju pa imajao zadnja leta vse več dela tudi pri prometnih nesrečah, kjer ne le gasijo, temveč tudi rešujejo ponesrečence iz pločevine. Letno gre namreč skozi ta prometno zelo izpostavljeni prostor nad 20 milijonov ton blaga, med katerim je približno 30 odstotkov požarno zelo nevarnih snovi,” je dodal Bole.
Slavnostni govornik ob 20-letnici je bil v imenu vseh županov sežanski župan Davorin Terčon, ki je poudaril: “Odločitev naših predhodnikov, da ustanovijo zavod je bila spričo razmer in potreb tako rekoč samoumevna, pa vendar tvegana. Uspešno ste krmarili skozi različne etape razvoja do danes, ko ste sodobna in zgledno opremljena poklicna gasilska enota, za kar združujemo sredstva vse štiri občine. V prihodnosti bo ena večjih investicij, skupaj z izobraževalnim centrom, izgradnja novega poligona”.
Zavod je v 20 letih prehodil pisano pot. Čeprav so se prve službe v gasilstvu v Sežani pojavile že v začetku 70. let, konec 80. let je bilo v okviru gasilske zveze takratne velike občine Sežana zaposlenih sedem gasilcev, predstavlja mejnik čas državne osamosvojitve. “Vojaškim obveznikom je bilo prvič omogočeno civilno služenje na področju gasilstva, zato je skupščina občine ustanovila javni zavod, ki je postal operativen v januarju 1992,” je povod za ustanovitev zavoda predstavil Bole. Po selitvi v prostore izpraznjene vojašnice se je v letih 1993-2003 tu zvrstilo 39 generacij obveznikov, ki jih je bilo skupno nad 1000. “S svojim sedemmesečnim stažem so gasilcem pomagali pri ohranjanju zelenega Krasa. Kar nekaj se jih je kasneje vključilo v vrste poklicnih gasilcev, še več pa med prostovoljce,” je Bole opisal unikatno tržno dejavnost na državni ravni, s katero so ustvarili kar 70 odstotkov prihodkov.
Po prenehanju vojaške obveznosti je zavodu zato grozila celo ukinitev. Rešitev je bila selitev dela programov izobraževalnega centra z Iga v Sežano, s katerim so v letih 2004-2009 tu zavodovi delavci izobraževali prostovoljne in poklicne gasilce iz vse države, ki jih je bilo skupaj več kot dva tisoč. Od lani, ko so izobraževalni program prevzeli delavci centra, se zavod v večini posveča svoji osnovni gasilski dejavnosti.
Danes je v zavodu zaposlenih 33 delavcev, od tega je 28 operativnih poklicnih gasilcev, ki delajo v štirih izmenah. “Poleg stalnega dopolnilnega izobraževanja, glede gašenja v naravi, tudi v tujini, je ugodna tudi njihova starostna struktura, saj imajo v povprečju 32 let,” je izpostavil Bole. Večina je izšla iz osmih prostovoljnih lokalnih gasilskih društev, s katerimi združujejo moči ob večjih akcijah. Nanje zavodovi gasilci tudi uspešno prenašajo znanja in neredko v njih prevzemajo vodilne funkcije.
“Letno ima zavod okrog 200 intervencij. Izjema je bilo leto 2003, ko jih je bilo kar 388. Od tega je večina požarov v naravi, kar ima vzrok v sušnih in vetrovnih klimatskih pogojih in požarno ogroženih borovih gozdovih. Krajem brez pitne vode omogočamo tudi to dobrino. Letos smo jo do sedaj s cisternami razvozili že 11.000 kubičnih metrov,” je Bole opisal še običajni zavodov vsakdan. Poleg večjih požarov doma v letih 2001, 2003 in 2006, ko so jim na pomoč priskočili tudi drugi gasilci ter iz sosednje Italije, se tudi sami odzivajo na klice od drugod. V letu 2007 so reševali ob poplavah v Železnikih, leto kasneje so pomagali odstranjevati ostanke letalske nesreče na Korziki.
Zavod je trenutno dobro opremljen. Poleg video nadzornega centra s kamerami, kjer spremljajo morebitne požare v naravi, imajo gasilci tudi kvalitetno osebno opremo ter vozni park, ki šteje 14 vozil in priklopnikov. “V bodoče si želimo, da bi vozila postopoma nadomeščali z novimi, saj so nekatera že na meji iztrošenosti,” je bil Bole optimist glede naslednjih 20 let zavoda.
BOGDAN MACAROL