Se občina maščuje Proteusu?

Postojnska občina je zoper domačega telekomunikacijskega ponudnika Studio Proteus vložila dve tožbi. V njih zahteva visoko odškodnino, ugotovitev neobstoja služnosti na posameznih zemljiščih in ničnost pogodbe o podelitvi stvarne služnosti za optično omrežje.

POSTOJNA > Vse kaže, da zgodbe o optični napeljavi na Postojnskem še ni povsem konec.

Spomnimo, da je Občina Postojna leta 2009 na javnem razpisu uspela pridobiti 5,8 milijonov evrov evropskega denarja za izpopolnitev napeljave širokopasovnega omrežja na območjih tako imenovanih belih lis, kjer občani nimajo niti najmanjše možne oblike širokopasovnosti in kjer ni komercialnega interesa ponudnikov.

Gradili, kjer ni bilo potrebno

“V projekt pa je bilo vključenih 18 od 36 naselij, kjer so zmogljivosti zadostne. Namen projekta, sofinanciranega s sredstvi Evropske unije, zagotovo ni bila gradnja omrežij vzporedno z obstoječimi, ki širokopasovnost že zagotavljajo,” so bili tedaj kritični na Telekomu Slovenije, ki je s svojo dejavnostjo v več naseljih že zagotavljal svoje komercialno omrežje, kot tudi lokalni operater Studio Proteus. Ta je zato zahteval revizijo projekta optične napeljave, saj so se med občinskimi belimi lisami znašla tudi naselja Stara vas, Planina, Rakitnik, Matenja vas, Prestranek in Razdrto, ki jim je širokopasovno infrastrukturo že zagotavljal prav Studio Proteus.

Na občini so takrat poudarjali, da je državna revizijska komisija ugotovila, da je bila njihova odločitev zakonita in da so omrežje gradili po določbah razpisa.

Povračilni ukrepi?

Kmalu zatem je občina Studiu Proteus odpovedala več kot desetletno pogodbo o televizijskem prenosu sej občinskega sveta.

Sledila je anonimka o domnevni izpostavljenosti dijakov in zaposlenih elektromagnetnim sevanjem, ki naj bi jih nenadoma pri sprejemanju signala oddajale antene na strehi Šolskega centra Postojna, kjer ima sicer Studio Proteus v najemu prostore že od leta 1998.

To pa še ni vse. Občina je leta 2010 proti istemu lokalnemu telekomunikacijskemu ponudniku vložila dve tožbi. Prvo za ničnost pogodbe (leta 2007 so jo potrdili) o podelitvi stvarne služnosti za posamezna zemljišča in 100.000 evrov odškodnine, ker naj bi bila služnost odplačna. V drugi tožbi pa izpodbija obstoj služnosti na drugih zemljiščih in zahteva 100.000 evrov odškodnine za njihovo uporabo.

“Po vsem tem sem prepričan, da gre za maščevanje, ker smo predlagali revizijo projekta izgradnje optične napeljave,” je mnenja Ernest Zakarija, direktor Studia Proteus. Za PN je pojasnil, da so kot služnostni upravičenec finančno vlagali v gradnjo optičnega omrežja in ga brezplačno najprej pripeljali do vseh šolskih, vrtčevskih, zdravstvenih, knjižničnih in muzejskih ustanov, ki so v lasti ali solastništvu občine. Glede neobstoja tovrstne pravice pa, da razpolagajo z vsemi dokumenti, ki dokazujejo vzpostavljeno služnost.

Neuspešna mediacija

Pred pravdo, ki bi se morala na koprskem sodišču začeti pretekli petek, a je bil poravnalni narok prestavljen na jesen, naj bi sicer ustrezno rešitev pred tem iskali že v izvensodnem mediacijskem postopku.

“Z županom Jernejem Verbičem smo se dogovorili, da vsi umaknemo napovedane tožbene zahtevke. Pa se je tudi tokrat izkazalo, da župan ne drži besede,” je povedal Zakarija, ki je nameraval na sodišču iskati pravico zaradi nelojalne konkurence. Oziroma zaradi domnevne nenamenske porabe evropskega denarja pri pokrivanju sivih lis (kjer je že prisoten ponudnik širokopasovnega omrežja) namesto da bi v občinskem projektu izgradnje optike pokrivali bele lise. Pa tudi zaradi njihovih žaljivih zapisov v občinskem glasilu.

“Gre za nesoglasja glede obstoja pravne podlage za uporabo občinskih zemljišč za potrebe kabelskega omrežja,” so bili redkobesedni na Občini Postojna, kjer še pravijo, da do zaključka sodnega postopka zadeve ne bodo komentirali.

V postojnskem občinskem svetu, kjer so Studiu Proteus potrdili služnost, niso seznanjeni niti z zahtevo niti z razlogi za odvzem te pravice.

Svetnica Karmen Pahor (SD) meni, da je potrebno, zlasti ko gre za lokalna podjetja, dobro premisliti, ali je tožba resnično v interesu občine in občanov ali pa ne gre nemara za osebne zamere, ki v občinski politiki nimajo kaj iskati.

LORI FERKO

---