Se je del Primorske vrnil ali priključil matični domovini?
Letošnja osma tradicionalna prireditev ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini bo v soboto, 14. septembra, ob 11. uri, na hipodromu Kobilarne Lipica. Slavnostna govornica bo predsednica vlade Alenka Bratušek.
Letošnji program državnega praznika vrnitve Primorske k matični domovini, ki bo čez dva tedna v Lipici, so predstavili (od leve) Bojan Pahor, Davorin Terčon, Boštjan Bizjak, Katja Pegan in Mitja Klavora Foto: Bogdan Macarol
LIPICA
>
Katjo Pegan, scenaristko in režiserko letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, ki se v tej vlogi pojavlja že petič, je pri njenem delu vodil podoben cilj, kot te dni večkrat izrečena osrednja življenjska misel jubilanta Borisa Pahorja - “Nikoli več ponižani in razžaljeni!”
“Tudi zato sem v dobro uro dolg program, v katerem se bo zvrstilo približno 400 nastopajočih, umestila Tržaški partizanski pevski zbor, ki zastopa Primorce onstran meje, in mlado generacijo z udeleženci dosedanjih pevskih festivalov Brinjevka. Ob njih pa še lipicanca, ki je pravi konj za parade,” je izpostavila Peganova.
Slovesnost bodo letos v Lipici soorganizirali člani Združenja borcev za vrednote NOB Sežana ob sodelovanju in podpori Občine Sežana. “Posvečamo jo obeležitvi 66. obletnice vrnitve Primorske k matični domovini in še treh jubilejev, ustanovitve IX. korpusa, Prekomorskih brigad in Skupnosti partizanskih učiteljev,” je napovedal Bojan Pahor, predsednik organizacijskega odbora za pripravo slovesnosti.
”Veseli nas, da bodo sodelovali tudi zamejski Slovenci; želimo si, da bi vse občine prispevale svoj delež, saj so stroški prireditve približno 40.000 evrov,” je povedal sežanski župan Davorin Terčon. Ob dogodku, kjer se utegne hipodrom z 10.000 mesti napolniti v celoti, Boštjan Bizjak, v. d. direktorja Kobilarne Lipica, napoveduje ne le dostojno predstavitev ustanove, ki jo vodi, temveč tudi skrb, da bodo konji deležni čim manjšega stresa.
Mitja Klavora, generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB, pa je za bodoče napovedal javno razpravo o tem, ali je pravilneje govoriti o vrnitvi ali o priključitvi Primorske k matični domovini. “Sam zagovarjam slednje, saj so po razpadu Italije ta sklep sprejele vse naše inštitucije. Če je temu tako, bi letos praznovali še eno 70. letnico – priključitve Primorske k matici,” je zmanjšal sklep Pariške mirovne pogodbe o vrnitvi iz leta 1947, ki ga sedaj obeležujemo. BOGDAN MACAROL