Sanacija se še kar vleče

Potem ko bi morali že pred pol leta po ukazu okoljske inšpekcije na lokaciji v Veliki Pristavi ustaviti delovne stroje, prenehati z zbiranjem in pospraviti vse kovinske odpadke, ki sem pa tja tudi malo radioaktivno žarčijo, v podjetju Odpad tega (še) niso storili.

VELIKA PRISTAVA> Podjetje za zbiranje in predelavo sekundarnih surovin na odpadu nad Veliko Pristavo že 17 let zapored zbira železo iz vseh koncev Slovenije in tujine, predvsem vzhodnih držav. Večinska lastnica Odpada je namreč Slovenska industrija jekla, to pa večinsko obvladujejo ruski lastniki.

Radioaktivni tovor

Sovaščani so na negativne vplive in onesnaževanje okolice z ogromnimi neustrezno skladiščenimi in nepreglednimi kupi kovinskih ostružkov, železja in zmečkane avtomobilske pločevine s pritožbami na inšpekcijo opozarjali že od samega začetka.

Še posebej so se jim lasje naježili, ko so slišali, da k njim prihaja tovor, kontaminiran z radioaktivnostjo. Po podatkih iz vsakoletnih poročil o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti so bili zoper Odpad od leta 2005 skorajda vsako leto sproženi inšpekcijski postopki zaradi povišanega sevanja. Številke na merilniku so se najvišje povzpele leta 2006, ko so v Gorici zaznali dvajsetkratno povišano sevanje, v Pivki pa so ustavili tovornjak, na katerem je bil aluminijev ulitek kontaminiran s torijem (Th-232).

Podobne zgodbe z inšpekcijskimi intervencijami so se ponavljale tudi pozneje, nazadnje v letu 2011. Poročilo za lansko leto še ni izdelano.

Denar, sveta vladar

Kljub temu so razmere ostale nerešene vse do danes. Inšpektorji so sicer spisali in izdali za šope papirjev z zahtevami po odpravi nepravilnosti, ki pa se jim prestopniki spretno izmikajo. Kot kaže, se jim bolj splača plačevati kazenske globe, kot pa delati v skladu z okoljskimi pravili.

Denar ni problem, saj je ravnanje z odpadki postalo dober posel. V letu 2011 so po podatkih iz letnega poročila na Odpadu prihodke povečali za dobrih 41 odstotkov, na 78,12 milijona evrov. Čisti dobiček je znašal 302.134 evrov, v letu 2010 pa 711.537 evrov. Po mnenju prebivalcev vse to pomeni, da je nadzor inšpekcijskih služb neučinkovit.

Kot zadnji tak primer bi lahko po mnenju domačinov umestili obisk inšpektorice za okolje, ki je lani julija ugotovila, da podjetje za obratovanje njihove naprave nima pridobljenega okoljevarstvenega dovoljenja. Poleg tega je naštela še pomanjkljivosti glede ravnanja z odpadki na zemljišču, saj so jih skladiščili kar na neutrjenih in nezaščitenih zemeljskih površinah, kjer so bili izpostavljeni izpiranju padavinskih voda.

Spet bo morala na delo inšpekcija

Čeprav jim je bila izdana odločba o prepovedi obratovanja, pa so, kot smo v našem časniku že poročali, svoje delo nadaljevali na črno.

Do konca preteklega leta bi morali odstraniti vse odpadke in sanirati lokacijo, toda ko smo včeraj stanje znova preverili na terenu, smo videli, da so smeti sicer nekoliko pometli, bolj ali manj pa je večina odpadkov ostala na svojem mestu.

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so nam povedali, da inšpektorica za okolje po preteku roka iz ureditvene odločbe še ni preverila stanja na terenu. Bo pa to storila kmalu, in sicer po izboljšanju vremenskih razmer. ”V primeru, da ukrep iz odločbe ne bo izvršen, bo inšpektorica začela z izvršilnim postopkom,” so še napovedali na ministrstvu.

LORI FERKO

---