Rušijo kamniti stolp

Prizadevanja skupine Divačanov in več slovenskih strokovnjakov, da bi odgovorni ohranili 150 let star vodni stolp v Divači, ki je tehnična dediščina in kamnoseška mojstrovina, niso padla na plodna tla. Včeraj so namreč delavci začeli odstranjevati kritino objekta, kar pomeni prvo fazo rušitvenih del.

Dve 150 let stari kamniti zgradbi  v neposredni bližini železniškega mostu, kjer so včasih bivali železničarji, so zaradi širitve postaje podrli minuli teden, ostal je le še kup klesanih kamnov  Foto: Lea Kalc Furlanič
Dve 150 let stari kamniti zgradbi v neposredni bližini železniškega mostu, kjer so včasih bivali železničarji, so zaradi širitve postaje podrli minuli teden, ostal je le še kup klesanih kamnov  Foto: Lea Kalc Furlanič

DIVAČA>“Res je, da sta investitor in izvajalec obnove železniške postaje takoj po prejetju naše pobude za razglasitev vodnega stolpa kot spomenik tehnične dediščine za mesec dni zamaknila rušitvena dela, kar pojmujem za izjemno korektno potezo; vendar pa obžalujem, da v tem času zavod za varstvo kulturne dediščine ni izdelal valorizacije objekta in nato izdal uradnega dokumenta; ter da investitor ni našel ustrezne tehnične rešitve za ohranitev stolpa, kar so mu predlagali nekateri zainteresirani strokovnjaki,” je včeraj povedal predstavnik pobudnikov zaščitestolpa Stojan Lipolt.

Z ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je investitor obnove divaške železniške postaje, so pojasnili, da projekta ni mogoče ustaviti, saj bi s tem ogrozili črpanje evropskega denarja, zato so začeli z rušitvijo.

Slepe tire bi lahko premaknili

Na zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) pa si včeraj še niso vzeli časa pojasniti, v kakšni fazi je postopek razglasitve stolpa za kulturni spomenik. Sama razglasitev sicer ne bi formalno vplivala na projekt obnove divaške postaje, saj je gradbeno dovoljenje že izdano, vendar pa bi bila osnova za predlagane tehnične rešitve ohranitve stolpa.

To sta premik stolpa s hidravljičnim dvigalom, ki ga je predlagal inženir Danijel Magajne iz Solkana, in ponovna postavitev stolpa na drugi lokaciji, ki jo je, skupaj z dodatnim pol milijona evrov, zagotovil prejšnji minister Zvone Černač, a jo je sedanje ministrstvo zavrnilo.

Ob skopem pojasnilu investitorja, češ da bi vsakršna sprememba projekta ogrozila sofinanciranje iz EU, se divaški arhitekt Lipolt sprašuje, ali so si odgovorni sploh vzeli čas za preučitev predlogov, ki so v zadnjem mesecu prispeli na njihove mize, Magajnovega in skupine inženirjev okoli Lipolta.

Slednji so namreč predlagali manjšo spremembo v projektu - premik dveh slepih tirov, ki bosta po novem tekla na mestu porušenega vodnega stolpa. “Prepričani smo, da bi z malo strokovnega truda in občutka tudi ta različica šla skozi. A kot kaže, se projektantom s tem ne da ukvarjati,” so kritični v skupini. Njihov somišljenik je poleg Magajne tudi direktor železničarskega muzeja Mladen Bogić. Pa poslanec in zgodovinar Ivan Simčič, ki je predsednik bistriškega društva ljubiteljev železnic. Ne nazadnje se je za ohranitev vodnega stolpa kot spomenika tehnične dediščine formalno zavzel tudi državni sekretar v vladi Gašpar Gašpar Mišič.

Na naslov podpornikov prihajajo številna pisma podpore, Društvo za Bohinjsko-goriško progo se oglaša celo v medijih. Niti 211 Primorcev, ki je Lipoltu v akciji Osebnost Primorske s svojim glasom ravno zaradi stolpa izkazalo podporo, ni imuno na rušitev divaškega kamnitega starostnika. Postavili so ga leta 1857, ko so gradili Južno železnico in je še edini vodni zbiralnik za napajanje parnih lokomotiv ob tej progi.

Ali spomeniški zavod zavlačuje?

“Material porušenega vodnega stolpa bomo odložili na deponijo,” vztraja investitor. Divaški župan Drago Božac pa, da bo občina zagotovo našla primerno lokacijo za ponovno postavitev objekta. “V njem bi radi odprli muzej predmetov avtro-ogrske železnice, ki bi ga uredil zbiralec Srečko Rože iz Lokve,” je optimist Božac.

Vendar, zakaj ZVKD zavlačuje z razglasitvijo? Le tako bo ponovna postavitev namreč možna, saj je za tak postopek potrebno pripraviti konservatorsko-restavratorski načrt ter najeti delavce, ki bodo kamne skrbno razstavili, oštevilčili in deponirali. Kar nekaj stane, enako ponovna postavitev. Sedanje ministrstvo pa je za to zaprlo pipico.

Konservator za tehnično dediščino Tadej Brate iz Ljubljane, ki je na poziv direktorice ZVKD Jelke Pirkovič takoj napisal strokovne podlago za razglasitev stolpa, včeraj ni skrival razočaranja nad Pirkovičevo. “Ne razumem, zakaj se ZVKD ni podvizal in izpeljal postopka razglasitve, saj gre za izjemen primer tehnične dediščine pri nas. Sumim, da so v ozadju interesi investitorja,” je bil brez dlake na jeziku Brate. Direktorico je celo poklical po telefonu, vendar naj bi mu odgovora ne dala.

LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano