petek, 28. januar 2011
Ob vstopu Slovenije v schengenski sistem je bilo slovesno. Tržaški župan Roberto Dipiazza in njegov sežanski kolega sta skupaj razrezala torto, danes pa kaže skupna domovina Evropa tudi svoje senčne plati.
Foto: TINA ČIČ
Božo Novak: “Če bodo vladni ljudje v Ljubljani še naprej spali to zimsko spanje, se nam ne piše nič dobrega. Zdaj imamo težave na Krasu, čez čas se bo to verjetno pojavilo v Goriških brdih, zato moramo biti pozorni.”
Foto: TINA ČIČ
Robert Rogič
Foto: TINA ČIČ
Barbara Jejčič
Foto: TINA ČIČ
Miha Pogačar: “Naša država naravnost poklanja zemljo tujcem, ki jo kupujejo prek posrednikov. CI za Primorsko zato predlaga, da se celotno območje Krasa razglasi za nacionalni park pod okriljem Unesca.”
Foto: TINA ČIČ
KRAS>“Za uporabo splošne zaščitne klavzule lahko Slovenija zaprosi le do 1. maja letos,” opozarjata v pismu, ki sta ga poslali tudi predsedniku države Danilu Türku, strankam, kraško- brkinskim županom, občinskim svetom in državnim ustanovam.
Celotna zgodba se je začela s spremembo 68. člena ustave, pravi član Civilne iniciative Kras (CI Kras) Robert Rogič.
To je bil takrat pogoj za vstop Slovenije v EU, odtlej pa ni država storila ničesar več, opozarja Rogič: “Nihče v tej državi ne pozna natančnega števila nakupov nepremičnin na določenem mikroobmočju.” Imajo le evidence za celotno državo, ne pa tudi za posamezno občino.
V sredo ob 17.30 bosta CI Kras in CI za Primorsko posvetili tej tematiki okroglo mizo v veliki sejni dvorani Občine Sežana. Poleg Biserke Javoršek z ministrstva za pravosodje bodo med uvodničarji dr. Jože Pirjevec, dr. Anton Prosen, dr. Branko Marušič in akademik Boris Pahor. V sredo se bo začelo tudi zbiranje podpisov pod peticijo (prav tako po spletu), ki jo bodo aprila poslali pristojnim slovenskim in evropskim ustanovam.
“To ni fobija”
Na včerajšnji predstavitvi je Rogič dejal: “Nekatere podatke v javnost uspešno spravijo tudi nepremičninarji. Seveda so njihovi podatki prav nasprotni od tistega, kar ugotavljamo na terenu, zato želimo dati državi pobudo, da uredi evidence in do 1. maja sprejme ukrepe ter sporoči EU, da bo na tem območju uvedla zaščitne ukrepe.”
Kar je prodano, je prodano, meni: “Toda s tem bi dolgoročno ohranili to ozemlje takšno, kot je.” Razmislek o tem ne izvira iz fobije: “Če bi šlo za fobijo ali nacionalizem, EU ne bi nobeni državi pristopnici omogočila tega sedemletnega obdobja, ki se za Slovenijo izteče 1. maja.”
Skok cen je znak za alarm
Kljub opozorilom, ki prihajajo iz CI Kras že od leta 2007, Rogič pravzaprav ne pričakuje učinkovitega odziva države. Zato sta civilni iniciativi že pripravljeni na naslednji korak: “Kot civilna družba bomo ukrepali in obvestili evropsko komisijo in vse pristojne evropske ustanove.”
Znaki, ki kažejo na anomalijo nepremičninskega trga in potrebo po zaščitni klavzuli, so po Rogičevem mnenju očitni: “To je nenormalen dvig cen nepremičnin, predvsem stavbnih zemljišč na kraškem podeželju.” Pred vstopom v EU so stala 15 evrov za kvadratni meter, zdaj je treba za kvadratni meter odšteti približno 120 evrov.
Kot je pojasnila Barbara Jejčič iz CI Kras, v državnih evidencah ni podatkov o državljanstvu kupca nepremičnin predvsem v primerih, ko se pri nakupu plača DDV (in ne davek na vrednost nepremičnine). To so: novogradnje (če ni notarskega zapisa), nepremičnine, pri katerih še nista minili dve leti od prve vselitve in so bile ponovno prodane, ter stavbna zemljišča (če jih prodajajo zavezanci za DDV, na primer podjetja).
Skoraj desetkratna rast cen je posledica nakupov tujcev, so zapisali v pismu: “Kraške vasi po odprtju meje znova postajajo zaledje Trsta, saj je za italijanski standard pri nas življenje kakovostno, udobno in predvsem cenovno ugodno. Na standard Slovencev, predvsem Kraševcev, pa ne misli nihče.”
Prodajo in ne razmislijo
Posledice bodo daljnosežne, opozarjajo: “Najslabše jo bodo v tem položaju odnesli potomci avtohtonega prebivalstva kraških vasi, ki se bodo prisiljeni seliti v notranjost Slovenije, kjer bodo cene nepremičnin ostale dostopne slovenskemu življenjskemu standardu. Hkrati pa se tako rekoč vsi na Kras priseljeni italijanski državljani še naprej vozijo na delo v Italijo in tam tudi plačujejo davke.”
Zdaj se mnogi še ne zavedajo trajne vrednosti nepremičnin, ugotavlja Božo Novak iz Civilne iniciative za Primorsko (CI za Primorsko): “Ljudje se trudijo na hitro obogateti, tu pa svoj lonček pristavljajo nepremičninske agencije.” Zato predlaga najprej prenovo obstoječih hiš in šele nato pozidavo novih površin.
Od vstopa v EU so na Primorskem prodali tujcem približno tisoč nepremičnin. “Po neuradnih podatkih za temi nakupi stojijo nekatere italijanske banke z ugodnimi posojili in celo italijanska politika. Danes lahko upravičeno sumimo, da je to dogajanje novodobno načrtno poitalijančevanje slovenskega ozemlja, le da tokrat ne poteka s silo, temveč na videz 'mehko', z močjo denarja in z blagoslovom EU v imenu neomejenega svobodnega pretoka kapitala,” opozarjata vlado naši civilni iniciativi.
Skoraj dvojezično območje?
Miha Pogačar iz CI za Primorsko je dodal, da imajo tu svojo vlogo tudi občine: “Edina, ki je po naši oceni pravično omejila pozidavo, je občina Komen. Občine Sežana, Divača in Hrpelje- Kozina pa ravnajo prav nasprotno. Ocenjujemo, da jih k temu vodi le dobiček in nič drugega, skrb za ohranitev slovenstva v teh krajih pa jim je deveta briga.”
V skladu s tem je CI za Primorsko podprla CI Kras v posebni izjavi, v skupnem pismu pa sta opozorili tudi na dejstvo, da se italijanski državljani – v trgovinah, na poštah in še kje - ne prilagajajo slovenskemu okolju, ampak pričakujejo, da bodo lahko vse opravili v italijanščini.
Domače prebivalstvo jim popušča zaradi vljudnosti, ekonomskih vzgibov in zgodovinskih vzrokov, ki segajo v čas fašizma. Ponekod je že slišati zahteve priseljencev do komuniciranja s slovensko oblastjo v italijanščini, zahteve po dvojezičnih vrtcih so le še vprašanje časa.
“Slovensko vprašanje”
Najbolj očiten primer tega je Lokev, so zapisali. Leta 2002 je bila po popisu povsem slovenska, s približno 270 nepremičninami. Zdaj je 80 nepremičnin v lasti italijanskih državljanov, večinoma Italijanov. Na udaru so tudi druge vasi z dobro prometno povezavo.
Zato civilni iniciativi od vlade zahtevata, naj se javno opredeli do te problematike in z ukrepi prepreči “postopno prostorsko pustošenje in dolgoročno nacionalno erozijo Krasa”.
Prvi maj se naglo približuje, zato je treba ukrepati takoj, so zapisali v pismu in javnost pozvali, naj jih podpre: “Vprašanje obstoja in razvoja Krasa namreč ni kraševsko ali primorsko, temveč vseslovensko temeljno narodno vprašanje.”
TINA ČIČ