Puranja farma smrdi sosedom

Farma puranov v Spodnji Branici, tik ob naselju Lisjaki, je tarča podrobnejših pregledov inšpekcijskih služb. Razlog zanje je negodovanje domačinov nad gradnjo novih objektov ob farmi zaradi okoljskih problemov iz že obstoječih objektov.

LISJAKI, SPODNJA BRANICA> Gradnja novega skednja ob farmi puranov v Spodnji Branici je sprožila plaz, ki mu še ni videti konca. Prijavo glede domnevno nelegalne gradnje 150 kvadratnih metrov velikega nezahtevnega objekta je prejel inšpektorat za infrastrukturo in prostor lani septembra. V oktobru so opravili pregled. “Ker je v inšpekcijskem postopku treba ugotoviti resnično dejansko stanje in vsa dejstva, ugotovitveni postopek še vedno poteka,” so bili pred dnevi skopi ob našem vprašanju na to temo.

Več dejstev so nam odkrili na Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Sežana, kjer so tudi prejeli prijavo. Tu so ugotovili, da je bil že lani jeseni objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja in to kljub temu, da so prebivalci bližnje vasi Lisjaki nasprotovali gradnji. “Nismo proti farmi kot taki in tudi s skednjem bi lahko živeli, dovolj pa nam je, da smo zaradi neprimerne farmske reje živali prisiljeni živeti v čedalje bolj nemogočih razmerah,” je odprl probleme Zdravko Trobec, predsednik vaške skupnosti Lisjaki.

Smrdi

“Najhuje je poleti, takrat ko povleče veter v našo smer, ko moramo imeti cel dan zaprta vsa okna in vrata zaradi smradu, prahu in občasnega hrupa ventilatorjev,” ga je dopolnila žena Klavdija. Ob omembi, da je skoraj v vsaki hiši kakšen problem z astmo ali alergijami, je to podkrepila s primerom lastne hčere.

“Z možem sva se preselila iz mesta na podeželje, da bi imela bolj zdravo okolje. Absurdno je, da sedaj, preden dava perilo sušit, najprej preveriva zrak, če je tisti dan primeren za to opravilo,” je za drugi problem povedala soseda Branka Humar.

S problemi se soočajo tudi v vasi Spodnja Branica, ki je le nekaj sto metrov oddaljena ob farme. “Tako jaz kot brat sva imela tu namen zidati hišo, vendar sva od tega odstopila. Parcelam sva ukinila status zazidljivega zemljišča, sam pa sem obrtno dejavnost raje preselil v mesto,“ je povedal Ervin Pegan.

Nejevoljna je tudi Nives Nusdorfer: “Ko je najhuje, se sama še lahko umaknem v stanovanje v Sežani, huje pa je za moje starše. Očetu, ki je srčni bolnik, koristi le klima, saj ne smemo odpirati oken, niti ponoči ob najhujši vročini.”

Prej piščanci, zdaj purani

Farmo ima v lasti Bojan Jožef Lisjak, ki jo upravlja skupaj s sinom Darkom Lisjakom. “Tu smo že od leta 1970. Sprva smo redili piščance, največ jih je bilo 36.000. Zadnjih dvanajst let kot kooperanti za Perutnino Ptuj redimo purane, do lani jeseni smo imeli tudi 70 bikov,” je povedal oče. Za razliko od piščancev, pri katerih so imeli na leto približno pet vzrejnih ciklusov, sta pri puranih le dva ciklusa. “Sedaj imamo na eno rundo 11.000 puranov, kar na koncu predstavlja približno 150 ton mesa,” je dodal Lisjak starejši.

Na vsaki kmetiji občasno kaj smrdi

“Ob dosedanjih pregledih inšpekcij, veterinarjev ter predstavnikov Perutnine Ptuj, ki nam tudi dobavljajo krmo, niso ugotovili nepravilnosti. Živalim kot nastilj dajemo le žaganje. Z okoliškimi kmeti imamo tudi dogovor, da jim brezplačno takoj po koncu vsakega cikla damo gnoj, tako da se nam ne kopiči zunaj,” je razložil Lisjak mlajši.

Oba menita, da ni potrebe po namestitvi nekih posebnih filtrov. “Pač občasno malo smrdi. Na kateri kmetiji pa občasno kaj ne smrdi?” sta vprašala.

Inšpektorat: meritve niso potrebne

Probleme glede okoljskih vidikov farme ima trenutno v pregledu inšpektorat za okolje. “Farma ni zavezanec za zagotavljanje meritev emisij snovi v zrak. Med te so uvrščene le tiste naprave za intenzivno rejo perutnine, ki imajo zmogljivost od 15.000 do 40.000 puranov pitancev oziroma zmoglji-vost najmanj 40.000 mest za perutnino,” so nam odgovorili iz te službe.

Ob tem pa so pripomnili, da bo inšpektorica opravila ponoven inšpekcijski pregled na tej farmi, da bi preverila dejansko stanje.

Do sodobnejše farme z EU

Ob čedalje bolj zaostrenih odnosih je v njihovo razreševanje v zadnjem času aktivneje posegla tudi občina Komen, kamor sodi vas Lisjaki. “Na to temo smo imeli z domačini že več sestankov. Problem je znan tudi kolegom na občini Nova Gorica, kamor sodi spodnja Branica,” je komentiral komenski župan Danijel Božič.

Kot eno izmed možnosti vidi tudi, da bi farma kandidirala za državna in evropska sredstva, namenjena posodabljanju kmetijskih gospodarstev. “Žal pa občina lahko le opozarja na problem, na vrsti so sedaj inšpekcije, da opravijo svoje delo,” je Božič opozoril na te, ki lahko edine nakopičene probleme rešijo na (še) miren način.

BOGDAN MACAROL

---