Prvo lopato za avtocesto naj bi izkopali v Divači ali Postojni

V občinah, kjer že več kot desetletje poslušajo obljube in nestrpno pričakujejo gradnjo nove primorske avtoceste, podpirajo različico, po kateri bi avtocesto gradili v dveh delih.

PRIMORSKA > Zlasti Bistričani si želijo, da bi jo najprej zgradili mimo mesta Ilirska Bistrica. A na ministrstvu imajo drugačne načrte. Po njihovem bi gradnjo začeli v občini Divača ali Postojna.

“Prometne obremenitve so večje na severnem delu trase, kar pogojuje strokovno ustreznejši pričetek gradnje od severnejših odsekov proti jugu, od avtoceste Ljubljana-Koper proti meji s Hrvaško. Strokovno je torej ustrezneje, da avtocesto najprej gradijo tam, kjer je prometno bolj potrebna in upravičena,” so nedavno napovedali na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, kjer pripravljajo državni prostorski načrt (DPN) za avtocesto Divača/Postojna-Jelšane.

Ministrstvo daje prednost priključku v Divači

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, bo postopek DPN do konca izdelave potekal za celotno traso. Letos poleti bo predvidoma znan možni potek koridorja od Jelšan do Ribnice, kjer se bo cesta razcepila v enega izmed dveh krakov; bodisi s priključkom v Divači bodisi v Razdrtem ali v Postojni. Neuradno so sicer na ministrstvu dali prednost najjužnejši različici s trasiranjem do Divače.

Župani občin Pivka, Ilirska Bistrica in Divača so se medtem poenotili o tem, kje naj teče trasa. Na srečanju v februarju, ki ga je organiziral bistriški župan Emil Rojc in nanj povabil tudi delegacijo hrvaških županov, so sklenili, da bi bila najboljša rešitev trasa s priključkom v Razdrtem. Vendar gostujoča ilirskobistriška občinska uprava s to odločitvijo ni seznanila ministrstva. Na naše vprašanje, zakaj tega niso storili, župan Rojc ne odgovarja.

“Po zaključku študije različic, torej po tem, ko bo vlada v začetku leta 2015 potrdila izbrano različico, bodo, v kolikor bodo za to obstajali razlogi, lahko izdelali dva državna prostorska načrta, posebej za severni in posebej za južni del,” pravijo na ministrstvu. Kakšen bo vrstni red izdelave, je po njihovem mnenju odvisno od okoliščin. Med temi okoliščinami je zlasti načrtovana gradnja obvoznice v Ilirski Bistrici, ki naj bi prometno razbremenila mesto. Takšne sodobne cestne povezave na Pivškem in Postojnskem (istočasno) ne bodo dobili. Direktorat za prostor je, denimo, Občino Postojna seznanil, da svoje obvoznice ni načrtovala skladno z zakonodajo in bi jo morala zato umakniti iz občinskega prostorskega načrta (OPN). V zameno bi zato tu država začela pospešeno graditi novo avtocesto.

Datumi uresničevanja gradnje, pomembne za razvoj občin, sicer še niso znani in so odvisni od nacionalnega programa razvoja javne prometne infrastrukture. Tega prav tako pripravljajo na infrastrukturnem ministrstvu, kdaj bo končan in predstavljen javnosti, pa ne morejo napovedati, saj morajo biti določene vsebine programa “preverjene na ustreznih nivojih”.

Iskanje rešitve se vleče že 10 let

Nova avtocesta je torej še daleč, po optimističnih napovedih bi jo lahko dočakali šele leta 2025.

“Vse te rešitve, ki jih sedaj ministrstvo meče na mizo, se prej ko slej nekje ustavijo. To se nam dogaja že deset let, vse od leta 2004, ko se je začelo s pripravo DPN. Dejansko se od takrat nismo premaknili nič,” je načrtovani začetek gradnje avtoceste na Divaškem ali Postojnskem namesto na Bistriškem komentiral pivški župan Robert Smrdelj. Bistriški župan Rojc te spremembe ne komentira, medtem ko na postojnski občini vztrajajo, da bodo v OPN obdržali obvoznico, kljub opozorilu ministrstva, da ta ni skladna z zakonodajo.

LORI FERKO

---