Prvi pohod po Moserjevi poti
Minule dni se je več kot 50 udeležencev, povečini Slovencev, podalo na pohod po poteh profesorja, naravoslovca in jamarja iz Trsta, Ludwiga Karla Moserja. Obiskali so devet jam nabrežinskega Krasa.
Ludwig Karl Moser
NABREŽINA > Raziskovalec Ludwig Karl Moser (1845-1918), profesor naravoslovnih ved na tržaškem nemškem liceju med letoma 1876 in 1904, je največ raziskovalnega dela posvetil arheološkim izkopavanjem jam tržaškega Krasa. Veliko je sodeloval s slovenskimi naravoslovci in jamarji ter z domačini Slovenci na Krasu. Odlično je govoril tudi slovenščino in raziskoval ter popisal več deset jam ali votlin na slovenskem Krasu. Lansko jesen je pri ZRC SAZU v Ljubljani izšla tudi knjiga o njegovem življenju in delu.
Začetek Moserjeve poti je na parkirišču pri nabrežinskem pokopališču, najprej pelje do Pejce v Lašci, naslednja točka je Pečina pod Kalom, nato Katra pečina, pa še Leša pečina. Od tam krene proti Stenašci, do Pejce v Gorenjih Rujah, nakar k Pečini na Leskovcu in Pečini na Doleh. Siršca jama je zadnja na tej poti, ki se konča na nabrežinski postaji oziroma pokopališču.
“Zamisel za pohod po jamah, ki jih je v okolici Nabrežine raziskoval Moser, se nam je porodila kmalu po izidu knjige. Ocenili smo namreč, da bi to bil primeren sklepni del nekajletnega preučevanja Moserjevega raziskovalnega dela na tržaškem Krasu. V okolici Nabrežine je največja koncentracija Moserjevih jamskih najdišč, zato smo pohod organizirali tam,” je poudaril Stanko Flego iz komisije za topografijo pri tržaški narodni in študijski knjižnici ter urednik knjige o Moserju.
Knjiga je pravzaprav zbornik ob mednarodnem študijskem dnevu, posvečenem Moserju, ki sta ga pred nekaj leti pripravila tržaški mestni in naravoslovni muzej. Sodelovali so slovenski, italijanski, hrvaški in avstrijski raziskovalci.
Pohod po Nabrežinskem krasu v krožnem itinerariju od zahoda proti vzhodu povezuje devet pomembnejših jamskih najdišč. Med jamami, ki so jih obiskali udeleženci, je tudi Pejca v Lašci, ki je dala ime posebni različici srednjega neolita, znani z imenom Vlaška kultura. Bili so tudi v Stenašci pri Praprotu, v kateri sta v zadnjih desetletjih opravili zahtevna izkopavanja univerza v Benetkah in kalifornijska Berkeley University. V Pejci v Gorenjih Rujah pa so raziskovalci večkrat naleteli na najdbe - rimske kovance.
“Če bo interes, pohod lahko ponovimo, sicer pa se nanj lahko vsak, ki mu je hoja po naravi ljuba, brezskrbno poda, saj je je, s postanki vred, največ pet ur, po že markiranih poteh. Jame oziroma votline so od označenih poti oddaljene le nekaj metrov; nevarnosti, da bi se izgubili, skoraj ni, čeprav je bolje s seboj imeti zemljevid. Če bo zanimanje, bomo Moserjevo pot posebej označili,” je še dodal Flego.
Udeležence so spremljali člani slovenskega planinskega društvo iz Trsta in športnega društva Grmada Mavhinje.
LEA KALC FURLANIČ