torek, 7. september 2010
Volk z inteligentnim pogledom, bojevitostjo in neukrotljivostjo pri ljudeh že od nekdaj vzbuja strah in trepet, o njem se šušljajo legende in pišejo zgodbe. Zadnje čase pa tropi volkov burijo duhove zlasti zaradi krvoločnih napadov na drobnico. Na vprašanje, ali za mesarjenjem res stojijo volkovi, išče odgovore projekt Life+ SloWolf. V njem sodeluje tudi biologinja Nina Ražen, ki smo se ji pridružili med sledenjem volkov na Primorskem.
V okviru projekta SloWolf želijo odloviti čim več volkov iz različnih tropov. Prvega, dali so mu ime Brin, so aprila ukanili na Slavniku, ga temeljito zdravstveno pregledali in mu nadeli sledilno ovratnico.
Foto: NINA RAŽEN
Foto: LORI FERKO
V slovenskem (dinarskem) volku se skrivata lepotec in zver
Foto: MIHA KROFEL
Nina Ražen si je volka izbrala za temo diplomske naloge, zdaj pa mu sledi po primorskih gozdovih. To je najlažje pozimi, ko na snegu volk pusti odtise šap.
Foto: LORI FERKO
PRIMORSKA> Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Zavod za gozdove Slovenije in društvo Dinaricum so pripravili projekt Life+ SloWolf, v okviru katerega se bodo do leta 2014 posvetili varovanju in spremljanju populacije volkov tam, kjer jih je največ oziroma tam, kjer raste število njihovih napadov na domače živali. “Cilj projekta je dolgoročno ohranjanje populacije volkov, njihovega glavnega plena in življenjskih prostorov ter izboljšanje njihovega sobivanja z ljudmi,” pravijo avtorji projekta SloWolf.
Raje ima srne kot ovce
Projekt so zagnali januarja, raziskovalci, študenti in ostali sodelavci pa so se razkropili po terenu, na katerem domuje dinarski volk. Lahko bi rekli, da je na Primorskem “ta glavna” biologinja Nina Ražen (družinske korenine ima v Pivki in Postojni), saj jo lahko na Slavniku in Mašunu srečamo skoraj vsako jutro. Tam natančno popisuje točke, na katerih se volkovi najraje družijo in imajo ležišča.
“Čez dan se najpogosteje zadržujejo v gostem rastju, ki jim nudi zavetje in skrivališče, ponoči pa precej na odprtih površinah, kjer se pase parkljasta divjad,” pravi Ražnova in volka opisuje kot zver, ki si za plen bolj poredko privošči drobnico. “Preliminarna študija na iztrebkih je pokazala, da se v 87 odstotkih hrani s srnjadjo in jelenjadjo, v 7 odstotkih pa z domačimi živalmi,” ugotavlja sogovornica, ki na terenu pregleduje ostanke volčjega plenjenja, za pridobitev genetskih podatkov in podatkov o hranjenju pa pregleduje iztrebke.
LORI FERKO
Več o projektu preberite v sredini tiskani izdaji Primorskih novic.