Proslava, dostojna jubileju

Veliko število ljudi - domačinov in gostov iz vse Slovenije, Italije in Hrvaške - je v soboto napolnilo prostor pred železniško postajo v Ilirski Bistrici, kjer je potekala slovesnost ob 140. obletnici odprtja železniške proge Pivka-Ilirska Bistrica-Reka.

ILIRSKA BISTRICA > “Čeprav je bila sreda 24. junija 1873. leta delovni dan, so ljudje pustili delo in pozdravljali prvi vlak. Prostor pred železniško postajo Ilirska Bistrica je bil premajhen za vso množico.” Takšen opis tedanjih dogodkov preberemo v knjigi 130 let železniške proge Pivka-Reka avtorja Karla Rustje. Nekaj podobnega se je dogajalo v soboto, ko je bistriško Društvo ljubiteljev železnic pripravilo dostojno proslavo tega visokega jubileja.

Društvo je v dobrih dveh letih delovanja ob vsestranski materialni in moralni podpori Slovenskih železnic (SŽ), kljub popolnemu neposluhu vodstva bistriške občine, naredilo veliko za ohranitev tehnične in stavbne dediščine. Železniška postaja je, očiščena in z urejenim parkom, kjer domuje muzejska električna lokomotiva Breda, privabila številne obiskovalce od blizu in daleč.

Gostje so se iz Ljubljane, Postojne in Pivke pripeljali s pendolinom, najsodobnejšim vlakom SŽ. Obiskovalci so si ga z zanimanjem ogledali, kot tudi muzejsko lokomotivo Bredo, ki je odprla vrata.

Predsednik društva Ivan Simčič je v nagovoru dejal, da želijo z delom nadaljevati in da bo prvi na vrsti za ureditev vodni stolp, edini takšen objekt na železniških postajah v Sloveniji, ki še stoji. V imenu vodstva SŽ je zbrane nagovorila Jelka Šinkovec Funduk, namestnica generalnega direktorja, ki je dejala, da v zadnjem obdobju ne gradijo več novih prog kot pred tolikimi leti in da se trudijo ohraniti in posodobiti železniško mrežo in naprave.

Prireditev je spremljal kulturni program, ki so ga pripravili železničarska godba na pihala, pevska skupina Vasovalec, folklorna skupina Gradina, mezzosopranistka Janja Konestabo in mešani zbor Lovor iz hrvaške občine Lovran. Program sta ob besednem sprehodu po zgodovini te proge in njenem sedanjem trenutku povezovala Jride Mršnik Poljšak in Igor Štemberger.

Proga je sedaj razdeljena z državno mejo v predoru in dvema različnima sistemoma elektro vleke. V omenjeni knjigi o zgodovini te proge tudi preberemo, da so bili ob pozdravu prvega vlaka na železniški postaji Trnovo-Bistrica v špalirju zbrani ugledni trnovski in bistriški možje. Tokrat jih ni bilo, ne župana ne obeh podžupanov, kot da se jih ta dogodek ne tiče. Bilo je le nekaj občinskih svetnikov. Pač pa je bil na slovesnosti župan sosednje hrvaške občine Matulji Mario Čiković, podžupani pivške, divaške in sežanske občine, ter tudi Igor Dolenc, podpredsednik Tržaške pokrajine.

Društvo je tako z vrsto prireditev in izdajo obsežne monografije o zgodovini elektro vleke na Primorskem in v Sloveniji zelo dostojno obeležilo jubilej proge, ki je pripeljala v bistriške kraje svet in svet približala domačinom ter bistveno vplivala na gospodarski razcvet na prelomu 19. in 20. stoletja.

TOMO ŠAJN

---