Promocija poklica, ki mlade ne zanima najbolj

V Postojni je bila te dni zaključna konferenca projekta, katerega ključni namen je bil povezati podjetja, ki delujejo na področju orodjarstva. Z namenom, da bi nadgradili tiste sposobnosti, ki jih znotraj šolskega sistema niti prek tržnih pobud ni mogoče pridobiti.

POSTOJNA > Kot je povedala vodja projekta Majda Šraj Mihelčič iz Kovinoplastike Lož, so pred tremi leti ugotovili, da na tržišču ni na razpolago velikega nabora programov, s pomočjo katerih bi lahko orodjarji svoje teoretično znanje hitro prenesli v prakso in razvijali tehnologije, ki bi notranjskemu gospodarstvu omogočile uspešno nastopanje na svetovnih tržiščih. S tem bi v podjetjih ohranjali tudi visoko dodano vrednost in konkurenčnost.

Kompetenčni center je uspešen

“Ob zavedanju, da je dvanajst partnerjev popolnoma različnih, smo vseeno zavihali rokave, idejo o povezovanju dodatno razvili in se prijavili na javni razpis za sofinanciranje projektov vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov,” je dejala Šraj Mihelčičeva.

Na razpisu so pridobili 450.000 evrov za razvijanje poklicnih profilov, kot so konstruktor, ročni orodjar, CNC-programer in operater, tehnolog, proizvodni operater, planer-logistik, vzdrževalec-sestavljalec, merilec-kontrolor, tehnični komercialist, projektni vodja, vodja, direktor in kadrovnik-izobraževalec. V ta namen so pripravili približno 340 programov usposabljanj, vanje vključili 450 zaposlenih, ki so se urili povprečno 32 ur, in med katerimi sta bili tudi ranljivi skupini invalidov in starejših.

V postojnskem podjetju ORO 3 CNC so se v projekt vključili, ker je znanje zaposlenih pomembno za uspešno poslovanje in konkurenčnost: “Hkrati pa se soočamo z dejstvom, da je strošek izobraževanj in usposabljanj za majhna podjetja relativno visok oziroma tako visok, da si ga ne morejo privoščiti. Kompetenčni center pa je omogočil izmenjavo in nadgradnjo znanj, ki jih potrebujemo. V bodoče bi si zato želeli še več takšnih projektov, ki pa bi bili bolj specifično usmerjeni, kar bi omogočilo večjo učinkovitost in boljšo dinamiko pridobivanja kompetenc posamezne stroke.”

Orodjarji v mojstrsko delavnico

Sicer pa so vsi partnerji orodjarski poklic tudi promovirali v javnosti in uspeli vzpostaviti tesnejše sodelovanje z izobraževalnimi institucijami, pri čemer se jim je odprla možnost za oblikovanje učnega centra kot svojevrstne mojstrske delavnice za razvijanje orodjarjev. “Veliko dela nas čaka na področju promocije tega poklica zlasti med mladimi, saj se interes zanj postopno zmanjšuje,” pravijo v Kovinoplastiki Lož kot vodilnem partnerju kompetenčnega centra. Šraj Mihelčičeva pa dodaja, da bodo še naprej razvijali dobre prakse, nudili učinkovito kadrovsko podporo stalnemu razvoju kadrov ter vzdrževali pridobljene kompetence znotraj podjetij in znotraj partnerstva.

Po njenih besedah so orodjarji oziroma kovinarji, ki imajo po končanem izobraževanju zagotovljeno zaposlitev, prepričani v to, da se jim obetajo uspešni koraki in manjši uspehi, ki se že kažejo v učinkoviti uporabi sodobnih tehnologij, v bolj sistematičnem načrtovanju dela, v boljšem sodelovanju znotraj projektov in delovnih skupin, v boljšem znanju tujih jezikov, predvsem pa v jasnem zavedanju in podpori vodstev podjetij, da podpirajo sodelavce na poti do uspešnih poslovnih ciljev.

“Čeprav konca krize še ni na obzorju, vsa podjetja še sodelujemo kot partnerji, zagotovo tudi po zaslugi projekta kompetenčnega centra. Odločeni smo stopati naprej v skladu z zastavljenimi usmeritvami in naše partnerstvo še naprej razvijati,” je sklenila Šraj Mihelčičeva.

LORI FERKO

---